Čeprav je po objavi volilnih rezultatov, na katerih je njegova stranka osvojila pet mandatov, v svojem značilnem samozavestnem slogu napovedal, da si želi prevzeti ministrstva za notranje, zunanje zadeve in finance, teh ambicij najverjetneje ne bo uresničil. Uspelo pa mu je priti na čelo 10. sklica državnega zbora, druge najpomembnejše funkcije v državi.

Golob: Ne le slab dan za politiko, slab dan za zaupanje

V ozračju izrazite politične polarizacije pa je prav njegova stranka postala jeziček na tehtnici pri sestavljanju nove vladajoče koalicije, zaradi česar jo številni analitiki označujejo za edino pravo zmagovalko volitev. Kdo je njen vodja, Zoran Stevanović?

Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi

Zoran Stevanović je eden najbolj polarizirajočih obrazov novejše slovenske politike, človek, ki je svojo prepoznavnost zgradil zunaj ustaljenih strankarskih struktur, predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih.

Kakšno policijo hoče edini pravi zmagovalec volitev

Rojen leta 1982 na Jesenicah, po izobrazbi magister menedžmenta, je kariero začel kot policist, kjer je delal več kot desetletje. 

Po incidentu s streljanjem leta 2001 je bil premeščen na policijsko postajo Radovljica, policija ga je nato leta 2011, kot so poročali mediji, odpustila iz krivdnih razlogov (neprimerno vedenje do nadrejenega, kršitve discipline, tudi domnevna alkoholiziranost na delovnem mestu). Sodišče je leta 2012 odločilo, da je bila odpoved nezakonita, vendar se v policijo ni vrnil. Stevanović je v volilni kampanji sicer trdil, da je policijo zapustil sam. 

Leta 2005 je Zoran Stevanović doživel prometno nesrečo v Žirovnici in od zavarovalnice zahteval odškodnino, vendar mu je ta zaradi suma nepravilnega prikaza dogodka ni priznala.. FOTO:  Jože Suhadolnik

V politiko je vstopil na lokalni ravni v Kranju, kjer je večkrat kandidiral za župana, vendar funkcije ni osvojil. Pred ustanovitvijo lastnega gibanja je bil kratek čas povezan s Slovensko nacionalno stranko (SNS), a se je od nje distanciral.

Leta 2021 je ustanovil stranko Resni.ca, ki jo tudi vodi. Gre za politični projekt, ki se predstavlja kot alternativa »elitam« in tradicionalni delitvi na levico in desnico. 

»Potencial Zorana Stevanovića z gibanjem Resni.ca je med hrvaškim populistom Ivanom Viliborjem Sinčićem na vzhodu, ki je prek hrvaškega sabora prilezel do evropskega parlamenta, ter italijanskim humoristom in blogerjem Beppejem Grillom na zahodu, ki je z Giuseppejem Contejem prišel na čelo italijanske vlade,« je za Delo pred časom ocenil dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji.

Oba, še posebno pa zadnji, pravi Verčič, sta se naredila na spletu in družbenih omrežjih, ki so nov trg za upor množic, kot je podobno analogno dogajanje tega, kar digitalno doživljamo danes. Človek digitalne množice po njegovem mnenju ne priznava avtoritet in ne razlaga ter mu niti ni treba imeti prav – vse, kar potrebuje, je »svoje mnenje«.

Pravnomočno obsojen, a velja za neobsojenega

Leta 2005 je Zoran Stevanović doživel prometno nesrečo v Žirovnici in od zavarovalnice zahteval odškodnino, vendar mu je ta zaradi suma nepravilnega prikaza dogodka ni priznala. Sodni izvedenec je ocenil, da se nesreča ni mogla zgoditi tako, kot sta jo opisovala s sostorilcem. Leta 2008 sta bila oba obsojena na denarno kazen, Stevanović na 800 evrov, sodba pa je postala pravnomočna leta 2010.

Njegove trditve, da je šlo le za prometni prekršek in da ni bil obsojen, kot so dokazali v rubriki 24.ur dejstva, ne držijo. Res pa je, da je bil kasneje izbrisan iz kazenske evidence in danes velja za neobsojenega.