Kdo lahko živi od 20 evrov?

Povprečna preživnina znaša 132,33 evra na mesec. Več kot polovici otrok je določen nižji znesek.

Objavljeno
18. september 2016 19.28
A man throws her daughter in the air while they are silhouetted at the National Museum of Korea in Seoul, South Korea, Tuesday, Aug. 30, 2016. The weather agency on Monday, Aug. 29, said the temperature dropped over the weekend after a month-long record
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Povprečna preživnina znaša 132,33 evra na mesec. Več kot polovici otrok je določen nižji znesek. Pri 845 otrocih se je sodišču, denimo, zdelo primerno, da je ta lahko celo nižji od 20 evrov na mesec, 1647 otrok je upravičenih do 20–40 evrov, 4268 pa do 40–60 evrov.

Določanje višine preživnine se je pokazalo za največjo šibkost v analizi, ki so jo lani pripravili na Inštitutu za socialno varnost. »Nikjer ni definirano, kaj so potrebe otroka, in tudi ni določen način izračuna višine. Večina evropskih držav ima za to neko formulo, pri kateri se upoštevajo starost otroka in zmožnosti zavezanca,« je povedala Barbara Kobal Tomc, direktorica inštituta, in opozorila, da se pri izračunih za subvencijo vrtca, prehrane, otroškega dodatka in drugih socialnih transferjev preživnina upošteva kot razpoložljivi dohodek gospodinjstva, ne glede na to, ali je bila res izplačana ali ne.

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je zato pripravil predlog za nov koncept odmerjanja preživnin. »Država mora v novem družinskem zakoniku, ki je v javni razpravi, pri urejanju preživnin izhajati iz ustavnega načela enakosti in tudi otrokom v enostarševskih družinah priznati pravico do minimalnega življenjskega standarda,« je prepričana Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC.

Naredili so informativni izračun, ki vključuje stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb za prvorojenega otroka v povprečni slovenski družini – vsota je približno 500 evrov na mesec, torej 250 evrov na enega od staršev.

»Izhodiščna preživnina se lahko določi z zakonodajo, ki jo že imamo. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da odrasla oseba, ki zaproša za denarno socialno pomoč, za prvega otroka dobi pomoč v višini 0,76 odstotka minimalnega dohodka, kar je malo manj kot 220 evrov. 

Enako naj bo odmerjena tudi izhodiščna preživnina. Ob mogočih zakonskih merilih lahko upravičenec potem predlaga zvišanje, na primer, zaradi zdravstvenih razlogov ali drugih posebnih potreb, zavezanec pa lahko predlaga znižanje, enako kot pri zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, z utemeljenimi razlogi, tako da dokazuje, da se brez lastne krivde ne more vključiti na trg dela ali aktivne politike zaposlovanja, da nima nepremičnega premoženja za plačevanje preživnine in podobno,« našteva Bervar Sternad.

****

Več o preživninah, problematiki neplačevanja preživnin in pripravi nove zakonodaje na tem področju si preberite v današnjem Delu.