Ljubljana - Ali zaupate, da bo vlada dosledno spoštovala demokratične standarde v Sloveniji? To vprašanje je Mediana zastavila 724 polnoletnim prebivalcem Slovenije. Populacija je po spolu, starosti, regiji in izobrazbi reprezentativna za Slovenijo. Rezultat ankete kaže, da je slovenska družba tudi v aktualni zdravstveni krizi ostala razdeljena na dva pola.
Dualizem torej vztraja, strah pred neznano virusno boleznijo ni povezal desnega in levega krila slovenske družbe. Da vladi glede spoštovanja demokracije ne zaupa, oziroma sploh ne zaupa je namreč odgovorilo skupaj 37 odstotkov vprašanih. Da vladi zaupa oziroma povsem zaupa pa je povedalo 42 odstotkov anketiranih. Skoraj vsak peti se do zastavljenega vprašanja ni konkretno opredelil - 19,2 odstotka vprašanih je namreč odgovorilo, da vladi glede spoštovanja demokratičnih standardov »niti ne zaupa, niti zaupa«.
Kaj kaže strankarska pripadnost
Odgovore so v Mediani križali s strankarsko pripadnostjo anketiranih, kar je pokazalo, da je nezaupanje nadpovprečno visoko med podporniki Levice, saj aktualni vladi glede spoštovanja demokratičnih standardov kar 86 odstotkov ne zaupa, sledijo podporniki LMŠ (58 odstotkov jih ne zaupa vladi). Na drugi strani političnega pola pa so podporniki dveh desnih političnih strank. Vladi zaupa 87 odstotkov podpornikov SDS in 83 odstotkov podpornikov NSi.
Dualizem v zaupanjuNezaupanje v vlado Janeza Janše je nadpovprečno visoko:
-med podporniki Levice (86 %)
-podporniki LMŠ (58 %)
Nasprotno pa vladi zaupa:
- 87 % podpornikov SDS
- 83 % podpornikov NSi
Strah je seveda zelo močan motivator, še posebej, če gre na primer za strah pred neznano boleznijo. Zato smo v pandemiji bolezni covid-19 pripravljeni potrpeti marsikaj in mirno pristajamo na številne omejitve.
Plakati SDS so med prazniki preplavili državo in pojavile so se špekulacije ali se stranka Janeza Janše že pripravlja na morebitne jesenske predčasne volitve. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Pomembno je zaupanje v vlado
Svet bo po koncu zdravstvene krize v več pogledih precej drugačen. Človekove pravice so v času boja z epidemijo bolezni covid-19 na največji preizkušnji po drugi svetovni vojni, bo kriza pokosila zasebnost in demokracijo? Bo postala zgled kitajska digitalna policijska država, ki je pod krinko nadzora epidemije izoblikovala model popolnega nadzora družbe? Britanski
The Guardian je zapisal besede ameriškega političnega ekonomista Francisa Fukuyame, ki ocenjuje, da glavna ločnica v učinkovitem kriznem odzivu ne bo vrsta režima, torej avtokracije na eni strani ter demokracije na drugi, pač pa bo ključni dejavnik uspešnosti sposobnost države in predvsem zaupanje državljanov v vlado. Kot dobra zgleda izpostavlja Nemčijo in Južno Korejo.
Da demokracija pod Janševo vlado ni v nevarnosti, meni 42 odstotkov anketiranih.
Človekove pravice so na največji preizkušnji po drugi svetovni vojni.
Tudi z delujočo demokracijo se da boriti proti covid-19.
Zagotovo se bo zgodil tudi premislek glede globalne dobavne verige - pandemija je namreč med drugim razgalila tudi pomanjkljivosti koncentrirane proizvodnje medicinskih potrebščin. Prihodnost je v rokah aktivnih državljanov - kot je namreč nekoč dejal George Bernard Shaw: demokracija je pripomoček, ki zagotavlja, da nam bodo vladajoči vladali natanko tako, kot si zaslužimo.
