Kdo se nepravilno prehranjuje?
Vprašanje in odgovor: Posledice nezdravega življenjskega sloga se pokažejo tudi s povišanim krvnim sladkorjem in krvnim tlakom, pravi dr. Matej Gregorič z NIJZ
Odpri galerijo
Generacija
Posebej nezdravo se prehranjujejo mladostniki, študenti in mlajši odrasli, stari od 25 do 34 let. Ti zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja svojemu zdravju in prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, kar je razumljivo, saj še nimajo toliko pridruženih zdravstvenih težav kot starejša populacija. Pogosteje se prehranjujejo zunaj doma in se zadovoljijo s hitro in ocvrto hrano. S tem imajo manjši vpliv na kakovost zaužitih živil.
Posebej izstopajo tudi moški, ki so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila v primerjavi z ženskami, ki se jih je bolj polastila medicinska doktrina. Poleg mlajših in moških se bolj nezdravo prehranjujejo še manj izobraženi in pripadniki nižjega družbenega sloja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Ti izbirajo pretežno manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi pomanjkanja znanja, pa tudi zaradi slabega gmotnega stanja.
Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij.
Katere so glavne težave, ki jih imajo prebivalci zaradi tega? Posledice nezdravega prehranjevanja in nezdravega življenjskega sloga se najprej pokažejo z dejavniki tveganja, kot so povišana krvni sladkor in krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob in prevelika telesna teža. Te dejavnike imata kar dve tretjini odraslih, samo čezmerno hranjenih in debelih je več kot polovica. Vodijo v prezgodnjo obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov, diabetesa, nekaterih rakavih obolenj, torej tistih bolezni, ki so v vrhu slovenske statistike. Ključno pa je spoznanje, da je veliko teh dejavnikov mogoče preprečiti.
Kakšen cilj si lahko na začetku leta postavimo v zvezi s tem? Najbolje je, da vsak pri sebi razmisli o realnih možnostih za dosego manjših ciljev, ki jih bo v svojem okolju ter glede na razmere in življenjski stil lahko uresničil. Nikakor si ne smemo obljubiti nemerljivih, nedosegljivih ali celo škodljivih ciljev. Če ne zajtrkujemo, je lahko pomemben cilj že, da začnemo zajtrkovati. Praznično prenajedanje je pogosto motiv za hujšanje, ki pa je lahko nevarno, če je nestrokovno vodeno. Zato si raje obljubimo, da bomo z bolj uravnoteženo prehrano in več športne dejavnosti predvsem izboljšali telesni fitnes.
Sicer pa svetujemo obisk programov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, kjer lahko vsak preveri svoje zdravje in dobi podporo pri pridobivanju zdravih prehranskih navad in veščin. Za izdelavo individualnega prehranskega načrta priporočamo posvet pri zdravstvenem strokovnjaku, ki vam bo svetoval glede na to, ali ste zdravi ali bolni, športnik ali fizično manj aktivni. Pomembno je še, da hrana ne postane sredstvo samokaznovanja, ampak da znamo v njej uživati – navsezadnje je temu tudi namenjena.
Posebej izstopajo tudi moški, ki so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila v primerjavi z ženskami, ki se jih je bolj polastila medicinska doktrina. Poleg mlajših in moških se bolj nezdravo prehranjujejo še manj izobraženi in pripadniki nižjega družbenega sloja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Ti izbirajo pretežno manj kakovostna živila. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi pomanjkanja znanja, pa tudi zaradi slabega gmotnega stanja.
Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno deprivilegiranostjo posameznih okolij.
Čezmerno hranjenih in debelih je več kot polovica odraslih, kar vodi v prezgodnjo obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov, diabetesa, nekaterih rakavih obolenj, torej tistih bolezni, ki so v vrhu slovenske statistike, pravi dr. Matej Gregori
Katere so glavne težave, ki jih imajo prebivalci zaradi tega? Posledice nezdravega prehranjevanja in nezdravega življenjskega sloga se najprej pokažejo z dejavniki tveganja, kot so povišana krvni sladkor in krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob in prevelika telesna teža. Te dejavnike imata kar dve tretjini odraslih, samo čezmerno hranjenih in debelih je več kot polovica. Vodijo v prezgodnjo obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov, diabetesa, nekaterih rakavih obolenj, torej tistih bolezni, ki so v vrhu slovenske statistike. Ključno pa je spoznanje, da je veliko teh dejavnikov mogoče preprečiti.
Kakšen cilj si lahko na začetku leta postavimo v zvezi s tem? Najbolje je, da vsak pri sebi razmisli o realnih možnostih za dosego manjših ciljev, ki jih bo v svojem okolju ter glede na razmere in življenjski stil lahko uresničil. Nikakor si ne smemo obljubiti nemerljivih, nedosegljivih ali celo škodljivih ciljev. Če ne zajtrkujemo, je lahko pomemben cilj že, da začnemo zajtrkovati. Praznično prenajedanje je pogosto motiv za hujšanje, ki pa je lahko nevarno, če je nestrokovno vodeno. Zato si raje obljubimo, da bomo z bolj uravnoteženo prehrano in več športne dejavnosti predvsem izboljšali telesni fitnes.
Sicer pa svetujemo obisk programov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, kjer lahko vsak preveri svoje zdravje in dobi podporo pri pridobivanju zdravih prehranskih navad in veščin. Za izdelavo individualnega prehranskega načrta priporočamo posvet pri zdravstvenem strokovnjaku, ki vam bo svetoval glede na to, ali ste zdravi ali bolni, športnik ali fizično manj aktivni. Pomembno je še, da hrana ne postane sredstvo samokaznovanja, ampak da znamo v njej uživati – navsezadnje je temu tudi namenjena.
