Kdo še vedno živi pri starših

 Slovaki, Bolgari, Grki in Italijani na vrhu seznama mladih, ki se ne morejo ekonomsko osamosvojiti.

Objavljeno
11. februar 2014 19.45
bsa/Firence
Saša Vidmajer, zunanja politika
Saša Vidmajer, zunanja politika

Ljubljana – Eden od pomenljivih učinkov in kazalnikov krize je visok odstotek mladih med 24. in 34. letom, ki še vedno živi doma. Taka statistika je dramatična. Na vrhu seznama tistih, ki živijo pri starših, so Slovaki, Bolgari, Grki in Italijani.

Več kot polovica mladih v četverici naštetih evropskih držav ostaja tudi po odraslosti v gospodinjstvih s starši, podobno statistiko ima tudi Italija. Na visoko osmo mesto se je uvrstila Slovenija, kjer je lani skupaj s starši živelo več kot 43 odstotkov populacije, stare od 24 do 34 let. Naraščajoče trende je mogoče opaziti že od začetka krize, čeprav je treba upoštevati, da ekonomski dejavnik ni edini, ki vpliva na to, kdaj mladi odidejo na svoje.

Nekateri so se prisiljeni vrniti k staršem

Ne glede na nekatere boljše ekonomske kazalnike v zadnjem času se število tistih, ki se ne morejo ekonomsko osamosvojiti, pomika samo navzgor. Med njimi so tisti, ki so se bili zaradi izgube službe, strožjih pogojev za hipotekarna posojila in podobnih stisk prisiljeni spet preseliti k staršem. Nekateri niti nikoli niso odšli.

Kriza ima uničujoče učinke na družbo in kakovost življenja. V času rekordne evropske brezposelnosti, ki je najbolj prizadela mlado populacijo, že veliko let opažamo, da vse več mladih ostaja doma, v zavetju staršev.

To je tudi eden od razlogov, zakaj družbe, kjer je pritisk brezposelnosti med mladimi zelo visok, še niso eksplodirale. Navsezadnje imajo tudi revne družine v prenekateri evropski državi še vedno lastno hišo in tisto minimalno za golo preživetje; mladi torej niso na cesti, revščina manj bode v oči.

Italijani so tipičen primer takšne družbe, ki zmore amortizirati krute učinke krize, premorejo celo izraz za to – fannullone; mladi, ki ostanejo doma dobesedno do štiridesetega leta.

Medtem ko so na vrhu lestvice, ki jo je objavil Quartz, južnoevropske države (Grčija, Malta, Italija, Portugalska) in evropski vzhod (Romunija, Bolgarija), pa je na dnu seznama evropski sever: na Danskem, na primer, samo 1,8 odstotka mladih ostane doma, podobne številke imajo Finska, Švedska, Norveška, Nizozemska. Zadnje ni samo posledica ekonomskih razmer, opazno nizke številke so povezane tudi s kulturnimi dejavniki.

Nekje vmes so države, denimo Avstrija, Nemčija in Velika Britanija. In vendar se številke zvišujejo tudi na Otoku, čeprav je bil fenomen mladih, ki ostajajo doma, tam manj značilen kot za druga okolja, razen tega gre Britancem bolje kot večini drugi. Po podatkih nacionalnega statističnega urada je lani 3,3 milijona mladih v Britaniji med 20. in 34. letom živelo doma, kar je rekordna številka po letu 1996, odkar obstaja tovrstna statistika. Britanski Guardian piše, da četrtina mladih med 20. in 34. letom še vedno živi pri svojih starših. Številke se razlikujejo glede na spol, pojav je bolj značilen za moške kakor za ženske. Pred dvema desetletjema je v omenjeni starostni skupini 21 odstotkov mladih ostajalo pri starših, zdaj jih je 26 odstotkov, kar je 670.000 oseb več.

Eksodus: vsakih šest minut emigrira en človek

Na prvi pogled presenetljivo je, da je v nekaterih državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, denimo v Španiji ali na Irskem, odstotek tistih, ki živijo doma, zdaj nižji, kot je bil v obdobju pred finančno krizo. Statistika je posledica množičnega izseljevanja, še posebno značilnega za Irce, njihov instiktivni vzgib v kriznih časih je bil vedno eksodus. Financial Times je pred časom pisal o tem, da na Irskem vsakih šest minut emigrira en človek, kar je največ vse od poznih osemdesetih let. In med njimi je veliko mladih.

Tretjina Američanov ne gre po svoje

Precej podobne številke in značilnosti mladih, ki ne gredo na svoje, imajo tačas tudi Združene države Amerike. Več kot tretjina Američanov, starih od 18 do 31 let, živi pri starših, in to ne glede na boljše gospodarske rezultate, so pokazale raziskave.

Razlogi za ameriški trend niso samo ekonomski, so tudi posledica tega, da se vse več ljudi vpisuje na univerze, hkrati pa se jih vedno manj poroča.

Poročilo, ki ga je pred kratkim za leto 2012 objavila raziskovalna institucija Pew, prinaša podatek o rekordnih 21,6 milijona Američanih v omenjeni starostni skupini, ki še vedno živijo pri starših. Še leta 2007 je bil ta podatek 18,5 milijona mladih.