Slovenija pozvala ESČP k dopustnosti obravnave tožbe zaradi LB

V Strasbourgu je potekala ustna obravnava o dopustnosti tožbe proti Hrvaški zaradi LB. Objavljamo največje dolžnike LB, koliko sodnih postopkov na Hrvaškem so izgubili in koliko so po četrt stoletja še kar dolžni banki.

Objavljeno
12. junij 2019 10.15
Posodobljeno
12. junij 2019 16.06
FOTO: Matej Družnik/Delo
Suzana Kos, STA
Suzana Kos, STA
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes v Strasbourgu opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Slovenija je zatrdila, da je slovenska tožba utemeljena in dopustna.

Ustna obravnava je potekala za zaprtimi vrati, vsebino postopka pa je vlada zdaj objavila na spletnih straneh. Kot poudarjajo, je Slovenija s to obravnavo prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je pred velikim senatom ESČP v Strasbourgu poudarila, da »iz Evropske konvencije o človekovih pravicah jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic.«

Slovenske argumente je pred sodiščem predstavil tudi vodja slovenske odvetniške ekipe Ben Juratowitch, ki je v zaključku slovenskega nastopa na sodišču povedal, da je »slovenska tožba utemeljena in dopustna ter da ima Slovenija vso pravico, da hrvaške kršitve naslovi v meddržavni tožbi pred ESČP«.

Polak Petričeva je po predstavitvi v izjavi za medije izrazila upanje, da jim je uspelo na sodišču predstaviti ključne slovenske argumente. Kot prvega, da »ima Slovenija pravico po 33. členu evropske konvencije o človekovih pravicah vložiti meddržavno tožbo, če meni, da je druga država članica Sveta Evrope kršila pravice iz te konvencije«.

»Vse pravne osebe, tudi tiste, ki so v državni lasti, kot je to v primeru LB, uživajo pravice po konvenciji in so zato lahko predmet obravnave pred tem sodiščem,« je še poudarila Polak Petričeva. Izrazila je tudi prepričanje, da je Slovenija izpolnila tudi vse kriterije glede dopustnosti tožbe v skladu s konvencijo, torej da so izčrpana vsa notranja pravna sredstva in šestmesečni rok. »Zato menimo, da je tožba dopustna,« je še poudarila visoka predstavnica za nasledstvo.

Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če že ne let. Sodišče se lahko odloči tudi nasprotno, lahko pa združi presojo o dopustnosti tožbe z vsebinsko obravnavo. Slovenija glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah odločitev sodišča o dopustnosti tožbe pričakuje konec tega leta ali pa v prvi polovici prihodnjega leta.

Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je danes v Zagrebu novinarjem zatrdil, da bo Hrvaška spoštovala vsako odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je danes opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij.

Kako se bo odločilo sodišče, minister Horvat ni želel ugibati. Spomnil pa je, da je sodišče v Strasbourgu enkrat že zavrglo sicer tedaj individualno tožbo. Sodišče je leta 2015 odločitev utemeljilo s tem, da je LB banka v državni lasti, ki zato nima pravice do vlaganja tožbe pred ESČP.


Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Med njimi je več takih, ki so še vedno aktivna in pomembna za hrvaško gospodarstvo, od naftnega podjetja Ina do IPK Osijek in Belje, ki sta pomemben del koncerna Agrokor.

Terjatev naj bi bilo za najmanj 429,5 milijona evrov. Tolikšen je tudi zahtevek Slovenije za pravično odškodnino.

Hrvaška slovenska stališča zavrača, ker da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila varčevalcem zaradi primera Ališić. ESČP je leta 2015 že zavrnilo individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Zato je Slovenija potem sprožila meddržavno tožbo.

 

Kdo so največji dolžniki Ljubljanske banke?


Objavljamo največje dolžnike Ljubljanske banke, koliko sodnih postopkov na Hrvaškem so izgubili in koliko so po četrt stoletja še kar dolžni banki.

Nekoč tretja največja banka na Hrvaškem, zagrebška podružnica Ljubljanske banke, je v osmih sodnih procesih na Hrvaškem poskušala izterjati 227 milijonov evrov od IPK Holding, v štirih postopkih pred sodišči od naftne družbe INA dobiti nazaj 17,5 milijona evrov in v petih postopkih od družbe Belje izterjati osem milijonov evrov.

Celotna vrednost terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij je 429 milijonov evrov, njihovo vrednost so ocenili mednarodni cenilci.