Tiskane izdaje
Ljubljana – Novoletno voščilo po elektronski pošti je bilo zgovorno: prisrčne novoletne želje, nato komercialni vložek, ki napove tretjega decembrskega dobrotnika (z nasvetom, kje lahko izbere darila), ideja za silvestrsko večerjo in slednjič, kadrovsko povabilo – iščemo prodajalce, peke in mesarje ... O novem urniku niti besede.
Jasno, pošiljatelj je bil trgovec, najboljši sosed, vsebina pa odlično povzema aktualne trende. Trgovina decembra je še posebej zagreto razvajala potrošnike s popusti, prodajnimi akcijami, ki so lovile praznične želje, pa tudi z obratovalnim časom: skoraj vse dni (edina izjema je bil božič), od jutra do večera. A prišlo je novo leto; z januarjem si bodo potrošniki zategnili pas, trgovci pa bodo morali med drugim spremeniti urnik obratovanja svojih poslovalnic.
Poslancu Andreju Čušu je z zakonom, ki bi ob nedeljah zaprl trgovska vrata, spodrsnilo na pragu parlamenta, zato je zdaj jasno: z januarjem so začela veljati nova pravila o delovnem in obratovalnem času v trgovini, tako kot določa aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti. Omejitev na največ 15 delovnih nedelj v letu na delavca (doslej 26) ob pomanjkanju več tisoč prodajalcev načeloma pomeni, da bo letos ob nedeljah odprtih manj trgovin, kot jih je bilo doslej. Nove kadre neutrudno iščejo, a jih ne dobijo. Iz neformalnih pomenkov s trgovci je razbrati, da bo novost na trgu zagotovo povzročila zmedo, med potrošniki pa slabo voljo. Dodatno negotovost vnaša neuradna napoved gospodarskega ministrstva, da bo kljub vsemu poseglo v obratovalni čas s svojo novelo zakona, ki naj bi upoštevala tudi potrebe potrošnikov.
Trgovine še skrivajo, kakšen bo njihov delovni čas v novem letu. Foto: Igor Modic/Delo
Skopi v napovedih
Okvire obratovanja postavlja aneks h kolektivni pogodbi, oblikovanje konkretnega urnika pa je prepuščeno posameznemu delodajalcu in njegovi poslovni politiki. Poglavitno je, da upošteva število zaposlenih v prodajalni, njihove pravice in obveznosti po zakonu o delovnih razmerjih ter kolektivno pogodbo za trgovino, zlasti v delu, ki se nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času. Urnik obratovalnega časa mora biti nameščen na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno.
In kaj potrošniki lahko pričakujemo v novem letu? Kateri trgovci bodo delali na prvo januarsko nedeljo? Kak ducat smo jih povprašali o tem, kakšen bo njihov urnik, odziv pa je bil zelo skromen. Očitno še tipajo teren, nočejo izdati svojih strategij ali si puščajo prostor za sprotno prilagajanje.
Izvedeli pa smo, da bodo vsi Bauhausovi centri delali po enakem urniku kot lani. V Mercatorju, ki ima najbolj razvejeno mrežo trgovin v Sloveniji, so nam povedali, da svoj urnik sproti prilagajajo »tako potrebam kupcev kot razpoložljivim kadrovskim zmogljivostim, sezoni in drugim okoliščinam (skrajšan delovni čas, tudi zaprtje posameznih trgovin ob nedeljah)«. Eden izmed kriterijev bo tudi nemotena preskrba. Verjetno bo treba kakšno do zdaj odprto prodajalno v nedeljo zapreti (posebej v krajih, kjer jih ima trgovec več). Da bi preprečili zaletavanje v zaprta vrata, bodo kupce pravočasno obvestili z izveski na vratih ali prek spletnih aplikacij in jih napotili na najbližjo odprto enoto. Pričakujejo, da bodo ljudje poslej bolj pozorni na nedeljski in praznični urnik.
Novo leto prinaša tudi omejitev na največ 15 delovnih nedelj v letu na delavca. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Big Bang se ravna po urniku nakupovalnih centrov, v katerih ima svoje prodajalne, in tako bo tudi v prihodnje. Potrošniki lahko dobijo ažurne informacije na njihovih spletnih straneh, kot nekakšno protiutež pa ponujajo spletno trgovino z neomejenim delovnikom.
Diskontarja Hofer in Lidl sta svoje namere pojasnila že pred časom. Hofer bo, so tedaj napovedali, poskušal ohraniti trgovine ob nedeljah odprte. To bo zahtevalo organizacijske prilagoditve, za delo ob nedeljah bodo najemali tudi študente. V Lidlu so možnosti še proučevali, posebnih ukrepov pa niso predvideli.
Rdeča nit
