Kje je EU obstala le na papirju

Prost pretok oseb: Temeljna svoboščina EU ni zaživela – Na notranjem trgu malo migracij

Objavljeno
24. april 2019 06.00
Posodobljeno
24. april 2019 06.00
Velika pričakovanja koristi prostega pretoka ljudi v EU so obvisela v zraku, med najpogostejšimi poklici delovnih migrantov so gradbinci in zidarji. Foto Leon Vidic
Statistični podatki kažejo, da pretoka delovne sile znotraj EU skorajda ni. Po zadnjih podatkih so namreč migracije med državami Unije dosegle le pol odstotka vse delovne sile. »Evropa je na tem področju zaspala, formalno na ravni EU prost pretok delovne sile namreč ni zagotovljen, pač pa se to področje ureja z bilateralnimi dogovori,« opozarja ekonomist Anže Burger, profesor s fakultete za družbene vede.

Treba bo znati slovensko
Ob aktualnem pomanjknju delavcev na trgu delovne sile, svojo priložnost v EU, tudi v Sloveniji, iščejo predvsem državljani tretjih držav. Samo lani je bilo delavcem iz BiH pri nas izdanih kar 16.596 delovnih dovoljenj. Jezikovne ovire, ki so poleg administrativnih glavni vzrok za majhno mobilnost znotraj EU, pri delavcih iz tretjih držav za zdaj niso ovira. A vlada želi zagotoviti njihovo večjo integracijo na trgu delovne sile, tudi z znanjem slovenskega jezika. Kot je razvidno iz delovnega gradiva pristojnega ministrstva za delo, bo za vpis v evidenco brezposelnih oseb uveden dodatni pogoj za državljane tretjih držav v obliki zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika. Namen predlagane spremembe je v večji integraciji tujih državljanov na slovenski trg dela. Konec lanskega leta je bilo sicer v evidenco brezposelnih oseb vpisanih 7653 državljanov tretjih držav, največ iz Bih, Kosova ter Makedonije)


Prost pretok oseb je – poleg prostega pretoka blaga, kapitala in storitev – ena od štirih temeljnih svoboščin na notranjem trgu Evropske unije. A več kot 500 milijonov ljudi dejansko ni delovno mobilnih. Po zadnjih podatkih Eurostata je v okviru notranjega trga EU migriralo le 1,1 milijona oseb, kar znaša okoli pol odstotka vse delovno aktivne populacije. »Tako nizke številke so presenečenje,« se strinja Burger. Dejstvo je, da meje med državami, kljub temu, da jih formalno ni več, dejansko še obstajajo. Kažejo se v birokratskih ovirah in ovirah, ki jih predstavlja različnost evropskih jezikov. To posredno potrjuje primer ZDA, kjer so notranje migracije delovne sile šestkrat višje kot v EU.

image
Anže Burger, ekonomist in izredni profesor mednarodne ekonomije na FDV, je prepričan, da je Evropa glede mobilnosti delovne sile naredila premalo. Foto Jure Eržen


Za EU velja nizka mobilnost delovne sile. Da je delovna sila (pre)malo mobilna, velja tudi za njena gibanja znotraj posameznih držav. »Pomemben razlog za to so predvsem administrativne ovire pri vzajemnem priznavanju kvalifikacij oziroma poklicev. Dejansko priznavanje ni sistemsko urejeno na ravni EU, druga pomembna ovira pa je, da ni urejeno avtomatično priznavanje pravic s področja sociale oziroma pokojninskega zavarovanja,« ocenjuje sogovornik. Vse države se po njegovem mnenju bojijo socialnega dumpinga (pristajanja delovnih migrantov na nižja plačila) in socialnega turizma (izrabljanja sistemov socialnega varstva razvitih držav). Čeprav je dejstvo, da je EU izjemno kompleksen projekt, je mogoče trditi, da je na področju zagotavljanja mobilnosti delovne sile narejenega manj, kot bi se realno dalo narediti. 
92
odstotkov delovnih dovoljenj je bilo lani pri nas izdanih državljanom BiH


Največ delovnih migracij na notranjem trgu EU so statistiki zabeležili iz Bolgarije, Romunije in Poljske. Mobilnost delovne sile bo zmanjšal tudi izstop Velike Britanije, ki je poleg Nemčije najbolj zanimiva za migracije znotraj EU.
 

Kdo pa prihaja v Slovenijo


Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo lani največ delovnih migracij iz držav EU v Slovenijo iz Bolgarije (3344). Najpogostejši poklici delovnih migrantov pa so preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, gradbinci in zidarji. Iz tretjih držav, torej držav, ki niso članice EU, pa je bilo največ, 16.596, delovnih migrantov iz BiH. Ti delavci so najpogosteje opravljali poklic voznika težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev ter zidarjev.

image
Med najpogostejšimi poklici delovnih migrantov so gradbinci in zidarji. Foto Blažž Samec


Po zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev lahko vlada določi letno kvoto zaposlovanja tujcev, vendar je že od leta 2011 ni določila, saj so razmere na trgu dela takšne, da slovensko gospodarstvo dodatno delovno silo iz tujine zelo potrebuje in zato ni vsebinskih razlogov, da bi zaposlovanje tujcev administrativno omejevali.

Prost pretok ljudi v EU ovirajo administrativne ovire in jezikovne razlike.
Službo si je v drugi državi EU zadnja leta poiskalo le okoli štiri odstotke delavcev.
Brexit bo mobilnost še zmanjšal.