Kje je meja nevladnikov?

Tujci v policijskih postopkih trdijo, da so jim slovenske nevladne organizacije dale navodila, kako naprej.
Objavljeno
13. september 2018 06.00
Posodobljeno
13. september 2018 12.25
Begunci in migranti v improviziran kampu na obrobju Velike Kladuše. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Več tujcev, ki so se znašli v policijskem postopku zaradi nezakonitega prehajanja meje, trdi, da so navodila, kaj naj storijo, da bodo lahko nadaljevali pot v druge evropske države, in telefonsko številko, na katero naj pokličejo, dobili od slovenskih nevladnih organizacij v Veliki Kladuši.

Pridobljene dokumente si oglejte v zgornji galeriji. 


Mednarodna obveznost vsake države in temeljna civilizacijska norma je, da ljudem, ki bežijo pred preganjanjem in vojnami, omogoči dostop do mednarodne zaščite. V uradu varuhinje človekovih pravic še proučujejo trditve več nevladnih organizacij, da slovenska policija tujce sistematično nezakonito vrača na Hrvaško, čeprav želijo v Sloveniji zaprositi za azil.

image
FOTO: Delo


Več pribežnikov, ki so bili v zadnjih tednih v policijskih postopkih, je imelo s seboj letake iz Veliki Kladuše v angleščini, na katerih sta zelo natančno opisani evropska in slovenska zakonodaja ter možnosti, ki jih imajo. Avtorji letaka poudarjajo, da želijo nadzorovati policijske postopke v Sloveniji s ciljem izvajati pritisk na policijo, da bi beguncem omogočili, da lahko zaprosijo za azil.

»Za ta namen smo vzpostavili dve telefonski številki. Kontaktirajte jih, če bi radi zaprosili za azil v Sloveniji ali če vas je ustavila policija med potovanjem skozi Slovenijo in nočete biti vrnjeni na Hrvaško ter iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino.«



Tistim, ki želijo zaprositi za azil v Sloveniji, svetujejo, naj, preden se odpravijo na pot iz Bosne in Hercegovine, z aplikacijo whatsapp vzpostavijo stik z eno od dveh številk za azilni monitoring v Sloveniji – pri eni je označeno, da je številka Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) – ter naj oddajo svoje podatke in lokacijo. Ko pridejo v Slovenijo, naj z njimi spet vzpostavijo stik, da bodo lahko nadzirali policijski postopek. Policiji naj povedo, da je PIC njihov pravni zastopnik. »Ko vas bo policija zasliševala, vztrajajte, da iščete zatočišče iz varnostnih razlogov, da je vaše življenje ogroženo v vaši državi. Vztrajajte, da je Slovenija vaša ciljna država.«

image
FOTO: Delo


Če samo potujete skozi Slovenijo, piše v letaku, in ste pred tem, da bi vas ujela policija, vi pa bi radi preprečili vrnitev na Hrvaško in nato v Bosno in Hercegovino, poskušajte poslati sporočilo na obe številki, preden vam policija zaseže mobilni telefon. »Edina razlika je, da vam v tem primeru ni treba poslati sporočila, preden se odpravite na pot iz Bosne.«

Potem ko boste kontaktirali obe telefonski številki, bo PIC stopil v stik s pristojno policijsko postajo na meji in izrazil pričakovanje, da bo policija ukrepala skladno z zakonom, je še mogoče prebrati v letaku, ki je, po pričevanjih, ki so dokumentirana v več uradnih zaznamkih policije, zelo razširjen med ljudmi, ki v Veliki Kladuši čakajo, da bodo lahko nadaljevali pot v Evropo. Nekateri trdijo, da so številke, kam naj kličejo, in pojasnila, kako naj ravnajo, dobili od predstavnikov nevladnih organizacij, tudi od ljudi, ki so se predstavljali, da so iz PIC.

image
FOTO: Delo


V enem od teh dokumentov policije piše: »Osebe navedejo, da so matično državo Afganistan zapustile zaradi slabega socialnega stanja v državi in da je njihova ciljna država Francija. Pri navedbi razlogov za mednarodno zaščito navedejo, da v Sloveniji vlagajo prošnjo za mednarodno zaščito, ker so jim tako svetovali predstavniki nevladnih organizacij iz Republike Slovenije, ki so jih obiskali v Bosni in Hercegovini.«
 

PIC vztraja, da dela samo v Sloveniji


Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC, zagotavlja, da oni niso avtorji letaka. »Pojasnila sem že, da pomagamo osebam, ki so oziroma od takrat, ko so v Sloveniji. Če nas kdo kliče, ki ni v Sloveniji, pojasnimo, da ne moremo pomagati.« Potrdila pa je, da so policijo obveščali o ljudeh, ki so bili v Sloveniji, z napovedjo, da bodo zaprosili za azil, in napovedjo kazenske ovadbe zoper policista, ki jih bo obravnaval zaradi nedovoljenega vstopa, če bi jih vrnil na Hrvaško. »Menimo, da najavljanje tujcev, ki so v Sloveniji, policiji celo olajša delo.«

Prepričana je, da bi letak morali videti kot nekaj, kar beguncem v resnici preprečuje, da bi policija ali drugi organi zlorabili svoja pooblastila ali jim kratili pravice. »Del demokratičnega sistema je tudi širok dostop do informacij in pomoči in letak vidimo v tem kontekstu. Takšna informacija niti ni veliko drugačna od informacij, ki jih ministrstvo za zunanje zadeve objavi na svoji spletni strani in ljudem, ki potujejo v tujino, posreduje kontakte, na katere naj se obrnejo, če bi potrebovali pomoč,« je komentirala Katarina Bervar Sternad in poudarila, da PIC v nobenem primeru tujcem ne pomaga pri prehodih čez mejo, čez slovensko ozemlje ali pri izogibanju postopkov s policijo. Zanikala je tudi, da bi pri njih delal kakšen Andrej, ki ga je eden od tujcev v policijskem postopku navedel kot predstavnika PIC, ki mu je dal navodila.

image
FOTO: Delo


Letak, katerega neznani avtor se res temeljito spozna na pravo in prakso v Sloveniji in Evropi ter si očitno zelo prizadeva, da bi policija spoštovala postopke, je kljub temu drugačen od tistih z nasveti kateregakoli ministrstva za zunanje zadeve – sporno je zagotavljanje pomoči pri tranzitu skozi Slovenijo in tudi navodila, kaj naj tisti, ki želijo zaprositi za azil, govorijo policistom.

Za PIC so še bolj kot letaki neprijetna pričevanja ljudi, ki jih navajajo kot posrednike navodil. Kot pravni zastopniki pričakujejo, da policija verjame navedbam prosilcev o okoliščinah, zaradi katerih potrebujejo mednarodno zaščito, zdaj pa so se znašli v položaju, ko besede svojih varovancev zanikajo.
 

Skoraj polovica iz Pakistana in Alžirije


Ministrica za notranje zadeve v odhajanju Vesna Györkös Žnidar, ki nevladnim organizacijam očita sporno in škodljivo ravnanje, je večkrat izpostavila še en vidik. Letos je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo okoli 2100 ljudi, skoraj polovica je državljanov Pakistana in Alžirije. Več kot 1500 postopkov so pristojni ustavili, ker prosilcev ni bilo več v državi. »Treba je opozoriti, da smo prepoznali način nezakonitega priseljevanja prek zlorabe instituta mednarodne zaščite. Kaže se tudi sukcesivno izražanje namer za vložitev prošnje v več državah. To izkoriščajo organizatorji in tihotapci ljudi. To je prepoznan kriminalni model, s katerim se države EU pač morajo spopasti,« je Györkos Žnidarjeva izjavila ob obisku pri varuhinji človekovih pravic in poudarila, da se bo treba pogovarjati tudi o vprašanju zlorab azilnih sistemov, ki se izrabljajo kot migracijski kanal za vstop v EU.