Kje je rezervni načrt za drugi tir?

Levico zanima, ali bi brez Madžarov res ostali brez železniške povezave.
Objavljeno
18. januar 2018 11.19
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Koper − Vlada bo na današnji seji predvidoma razpravljala tudi o zahtevi parlamentarne komisije za nadzor javnih financ za zaustavitev pogajanj z Madžari in izdelavo rezervnega načrta, po katerem bi lahko drugi tir gradili brez Madžarske. Levica je včeraj zahtevala še razkritje vseh podatkov v pogajanjih z Madžarsko. Le malo je verjetnosti, da se bo to tudi zgodilo.

Pogajanja z Madžari so povsem nesmiselna, če ustavni sodniki s svojimi odločitvami o drugih dveh zakonih (o referendumu in volilni kampanji) onemogočijo uveljavitev zakona o gradnji, upravljanju in financiranju drugega tira. Kdaj bodo ustavni sodniki odločili, še ni jasno, toda vsaj toliko kot datum odločitve ustavnega sodišča obstaja dilema, ali bi z razveljavitvijo zakonov retrogradno razveljavili tudi vse posledice prej omenjenih dveh zakonov.

»Če zakon o drugem tiru ne bo uveljavljen, pade celoten koncept finančne konstrukcije projekta z že odobrenimi evropskimi sredstvi. To pomeni, da bo treba za zagotovitev finančne konstrukcije aktivnosti začeti znova in od začetka,« nam je odgovorilo ministrstvo za infrastrukturo. Nismo pa dobili konkretnega odgovora na vprašanje, kaj se zgodi, če poslanci zavrnejo sodelovanje Madžarov v poslu. Na to vprašanje so poslanci dobili odgovor direktorja podjetja 2TDK Metoda Dragonje, ki je na seji komisije povedal, da brez Madžarske ne izgubimo le 200 milijonov evrov, ampak najbrž tudi vseh 234 milijonov evrov evropskih sredstev in celo evropsko poroštvo iz tako imenovanega Junckerjevega sklada za nekaj več kot 300 milijonov evrov kredita EIB. Torej večino potrebne vsote za gradnjo.

Zato je ostalo neodgovorjeno vprašanje, kaj ob zavrnitvi sporazuma z Madžari. Ali ima vlada rezervni načrt? O tem, da imajo rezervni načrt, so predstavniki vlade večkrat nakazovali pred referendumom o zakonu 2TDK, vendar o njem niso hoteli nikoli javno govoriti, ker so menili, da bi to lahko slabo vplivalo na izid referenduma. Tudi na zadnji seji komisije za nadzor javnih financ o rezervnem načrtu niso hoteli govoriti.

Drugačne možnosti

Državni sekretar Jure Leben je ob svojem zadnjem sestanku s predstavniki delavcev Luke Koper povedal dvoje: »Nikjer ne piše, da bodo Madžari pridobili 49-odstotni delež.« S to izjavo se je prvič v javnosti pojavila možnost, da bi Madžari imeli tudi bistveno manjši delež. Zaposlenim je državi sekretar zagotovil, da Madžarov ne bo ne na koncesijskem območju in tudi ne na območju prostorskega načrta širitve pristanišča. »Oddaja dela koncesijskega zemljišča drugim partnerjem bi pomenila kršitev koncesijske pogodbe,« vedo zaposleni v Luki.

Toda z ministrstva so včeraj zavrnili tudi možnost, da bi bila Luka Koper deležna kapitalskega deleža v 2TDK, ker bo v prihodnjih 45 letih za drugi tir prispevala več kot 450 milijonov evrov: »Ta možnost je bila aktualna jeseni 2016, vendar tedanja uprava ni izrazila interesa za lastniški delež v podjetju 2TDK, zato je bil sprejet drugačen model financiranja projekta.«