Kje so si stranke blizu in kaj jih razdvaja

Preverili smo programsko bližino parlamentarnih strank na nekaterih ključnih področjih: odnos do migracij, pokojninsko in zdravstveno reformo, javne finance in privatizacijo.

Objavljeno
03. julij 2018 06.00
Posodobljeno
03. julij 2018 10.03
Politični semafor 
Miha Jenko, Milena Zupanič, Sandra Hanžič
Miha Jenko, Milena Zupanič, Sandra Hanžič
Ljubljana – V tednu, ko predsednik države med poslanskimi skupinami preverja podporo za mandatarja – Janez Janša vlade za zdaj ne more sestaviti –, LMŠ pa bo pri petih strankah iskala podporo za koalicijsko pogodbo, smo preverili programsko bližino parlamentarnih strank na nekaterih ključnih področjih. V precep smo vzeli odnos do migracij, pokojninsko in zdravstveno reformo, javne finance in privatizacijo, teme, ki bodo v ospredju katerekoli prihodnje vlade in koalicije.

Pri gospodarskih temah (privatizacija, javne finance in varčevanje) sta si v vseh pogledih najbliže desnosredinski stranki SDS in NSi, obe zagovarjata takojšnjo privatizacijo NLB in umik države iz gospodarstva ter zmanjšanje javnega dolga, enako SNS. Sredinsko usmerjene stranke (LMŠ, SMC, Stranka Alenke Bratušek) so načeloma za prodajo NLB, za privatizacije pa je najbolj zagreta Stranka Alenke Bratušek, ki podpira tudi prodajo Telekoma, NLB pa bi prodala strateškemu lastniku. V SD, ki se pri gospodarsko-socialnih temah vedno ozira na konkurenčno Levico, so bolj zadržani do varčevanja in fiskalne konsolidacije, niti privatizacije jim posebno ne dišijo. Desus bi bil v kakršnikoli koaliciji še trši oreh, saj ima do privatiziranja več zadržkov, še sploh pri Telekomu, ki bi ga zadržal v domači lasti in prenesel v demografski sklad. Medtem v Levici menijo, da je naš javni dolg še vzdržen, privatizacija NLB (to bi spremenili v državno razvojno banko) in Telekoma pa zanje sploh ne pride v poštev.
 

Novi viri za zdravstvo razdvajajo


Stranka Alenke Bratušek in LMŠ menita, da je denarja za zdravstvo za zdaj dovolj, vsi drugi pa se zavzemajo za več denarja, a iz različnih virov. SD in SMC bi ga dobili s preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in z dodatnimi sredstvi iz splošnega proračuna. Pravih novih virov ne načrtujeta. Preostale stranke načrtujejo poleg preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja in dodatnih sredstev iz proračuna tudi nove vire: Levica z dohodki od kapitala, Desus z dvigom prispevne stopnje, SDS s košarico pravic A in B (nov vir), NSi nove zasebne vire. SNS se bo odločila, ko bo v koaliciji.
 

Večina proti kasnejšemu upokojevanju


Nekoliko drugačna koalicija se sestavlja, ko gre za vprašanje pokojninskega sistema in dviga upokojitvene starosti. Le v strankah SD, SMC in SDS so pred volitvami izrecno govorili o pripravah na pokojninsko reformo, saj bo sistem, sodeč po projekcijah, stabilen le do leta 2025. Vendar se samo v prvih dveh strankah zavzemajo tudi za dvig upokojitvene starosti, medtem ko te ne bi spreminjali v LMŠ, Desusu, SNS in Levici, ki se sicer zavzema za zvišanje prispevne stopnje delodajalcev. V SDS predlagajo več zavarovanj za starost, medtem ko bi v NSi uvedli še en pokojninski oziroma prostovoljni ali naložbeni steber, upokojitveno starost pa bi ohranili. V Desusu in Stranki Alenke Bratušek bi dvignili odmerni odstotek za pokojnino.
 

Sredinske stranke o ograji mislijo podobno


Bolj ko je stranka na levem političnem polu, bolj na migracije gleda s humanitarnimi očmi, bolj ko je na desnem, bolj gleda skozi varnostne dileme. V Levici so za popolno odstranitev ograje z meje in za sprejem prebežnikov. V SD, Desusu in SMC menijo, da gre za humanitarno krizo, vendar varnosti ne bi smeli zanemariti. V NSi so prepričani, da gre predvsem za vprašanje varnosti, na drugem mestu je humanitarnost; država bi pri sprejemanju tujcev morala upoštevati integracijske zmogljivosti slovenske družbe. Marjan Šarec, LMŠ, je pred časom dejal, da je treba ločiti med iskanjem varne in obljubljene države ter da si pred tem, da severnejše države od nas zaostrujejo sprejem prebežnikov, ne moremo zatiskati oči. Za zaprtje meje so v SDS in SNS: prvi zaradi varnosti in ekonomskega problema ter obstoja slovenske kulture in EU, v SNS pa zagovarjajo zaprtje za migracije po vzoru Italije, Avstrije in Madžarske.