Kje vse se v državnih blagajnah še sončijo kače

Ljubljana – »Največkrat smo v ospredju zaradi naših revizijskih poročil. Skupaj s porevizijskimi smo jih v dvajsetih letih izdali 1800. Verjetno ni veliko področij javne porabe, ki se jih nismo dotaknili«, je na slovesnosti ob 20. obletnici delovanja povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

»V tretje desetletje vstopamo s številnimi pristojnostmi, ki nas uvrščajo med evropske vrhovne revizijske institucije z najširšimi pooblastili, a temu ne sledi denar za naše delo. Ta se zaradi varčevalnih ukrepov v zadnjih letih zmanjšuje,« je Tomaž Vesel opozoril, da jim država z vsakim proračunom in rebalansom že pet let znižuje financiranje. Kot prikazujemo tudi grafično, se jim je vsota za delovanje od leta 2008 znižala za več kot četrtino.

Kje so meje zadolževanja?

Vesel je povedal, da si računsko sodišče želi nove temelje sodelovanja z organi pregona z namenom preprečevanja koruptivnih prisvajanj, pa tudi možnost, da državnemu zboru vsako leto predstavijo svojo oceno stanja javnih financ. O državni politiki pa, da bi morala imeti odgovor na vprašanje, kje se konča manevrski prostor prihodnjih generacij, ko gre za problem javnega dolga, ter v kolikšni meri ta prostor omejujemo s sedanjo in preteklo porabo.

Slavnostni govornik na slovesnosti na ljubljanskem gradu je bil predsednik republike Borut Pahor, obletnico dela vrhovne državne revizorske institucije pa so pozdravili šefi podobnih ustanov iz Avstrije Josef Moser, Madžarske Laszlo Domokos in Hrvaške Ivan Klešić. Vlado je zastopal premierov sekretar Metod Dragonja, ki dela tudi v finančnem ministrstvu, parlament predsednik Milan Brglez.

Po ukinitvi službe družbenega knjigovodstva (SDK), ki je poti in stranpoti javnega denarja široko preverjala v prvih letih po nastanku države in opozarjala tudi na divje privatizacije, je računsko sodišče decembra 1994 skoraj iz nič začelo nastajati kot del nove ustavne ureditve.

SDK in Marija Terezija

Iz opozicije je bilo takrat slišati pomisleke, da se z načinom ustanavljanja oblast izmika nadležnemu nadzoru revizorjev SDK.

Vrh računskega sodišča, ki ga je vodil Vojko A. Antončič, je bil imenovan 8. decembra. Prve mesece cilj njihovega dela ni bil nadzor; iskali so vsaj začasni prostor za delo in revizorje. Prvo revizijsko poročilo so objavili julija 1995.

Kot je danes opozoril Vesel, velja za predhodnico državnih nadzornih organov na območju, kjer živimo, Dvorna računska zbornica, ki jo je leta 1761 ustanovila Marija Terezija. Neposreden povod za reformo, s katero jo je ustanovila, je bil pregled, ki ga je njen odposlanec pred tem opravil na Kranjskem in Koroškem, ko je v deželnih blagajnah naletel na izjemen nered in visok deficit, čemur so v dobesednem prevodu rekli, »da se v blagajnah sončijo kače«. Velik izziv že za revizorje nekdanje monarhije, je opozoril Vesel, je bil tudi ljubljanski grad, kjer je bila danes slovesnost, na katero je ob prvem predsedniku Antončiču prišel tudi Igor Šoltes, ki je še lani vodil računsko sodišče, letos pa je bil izvoljen za evropskega poslanca.

Vrzel in ne vedno uspeh

Vesel je opozoril, da država zadnja leta širi obveznosti nadzora računskega sodišča na poslovanje političnih strank, Družbe za upravljanje terjatev bank in več kot 200 gospodarskih družb v posredni večinski lasti države, s čimer je razpoložljivi revizijski čas letos že pomembno zapolnjen, računsko sodišče pa vsako leto prejme še nekaj sto pobud, koga vse bi morali dodatno pregledati. Vrzel med pričakovanim v javnosti in možnim se povečuje. Največje delo pri vzpostavitvi računskega sodišča v dveh desetletjih so, je opozoril Vesel, opravili revizorji, ki so »vzdržali pritiske politike in revidirancev«, in katerih delo zahteva natančno proučevaje najmanjših podrobnosti in vrsto preverjanj, ki pa na koncu ne obrodijo vedno sadov pri pregledanih.