Tiskane izdaje
Trbovlje - Komaj je Trbovljam uspelo postati novomedijsko mesto, že se s površja širijo v podzemlje. Kot da dvesto let kopanja po rovih v treh dritlih* ni bilo dovolj, napovedujejo še uvedbo četrtega dritla. Ta bo večen, pravijo. A strahu, da mestu grozi apokalipsa, ni. Prej je na obzorju jamska katarza: Slovenija v katakombah sredi Trbovelj dobiva prvi virtualni muzej rudarstva.
Če ima vsak začetek svoj konec, ima v primeru 4. dritla, ki ga slovesno odpirajo v soboto zvečer v trboveljskem Delavskem domu (DDT), tudi vsak konec svoj začetek. Država se je po več kot dvesto letih trdno odločila zapreti zasavske jame oziroma kar je od njih še ostalo. Pred tem je likvidirala tudi edino »sežigalnico« zasavskega rjavega kolma** Termoelektrarno. Zadnji žig bodo na vhod v jamo pritisnili v 2018. Ker pa dvesto let lopat, huntov***, batarc****, znoja in kakšno leto tu in tam tudi uporništva, ne more izginiti brez sledu, se je ekipa, zbrana v celici novomedijske kulture, Delavskem domu Trbovlje (DDT), odločila koncu rudnika vdahniti nov začetek. »Zadnji čas,« pravijo zasavski knapi, »sicer naši vnuki ne bodo vedeli, da so njihovi stari očetje kopali premog.«
Virtualni muzej pod DDT je urejen na slabih 800 kvadratnih metrih. Je prva tovrstna dinamična muzejska postavitev v državi - s statično filozofijo obstoja, ki je bila v vseh rudnikih in vseh časih najbrž ista: Očka, vrni se domov. V rudniških nesrečah se v dvesto letih domov ni vrnilo več sto edinih hraniteljev družin. Ta napis bo v enem od prostorov pričakal tudi obiskovalce muzeja, ki bodo lahko doživeli izkušnjo prehoda prek pravega rudniškega rova, obokanega z oporjem, ki so ga izdelali »pravi« knapi.
S pomočjo sodobnih tehnologij bo na 4. dritlu mogoče brez težav vstopiti v svet zasavskih knapov, kakršen je bil v časih, ko so ti še vedeli, zakaj se jamskemu vozičku reče - hunt. Beseda izhaja iz nemškega izraza za psa - der Hund. Na Štajerskem so namreč v primerih, ko so bili rudniki v takšnih strminah, da tja niti mule niso mogle po premog, vreče navezali na močne pse.
Trbovlje novomedijsko mesto se z virtualnim muzejem širijo na območje, ki jim doslej ni bilo ravno domače, priznava idejni oče 4. dritla, direktor Delavskega doma Trbovlje (DDT) Zoran Poznič: »V sodelovanju z virtualnimi in vizualnimi umetniki ter z lokalnim gospodarstvom nam je uspelo vsebine preplesti v resnični presežek na področju zajemanja zgodovine v Sloveniji.«
Ni nenavadno, da se mesto z eno najdaljših premogovnih tradicij pri nas, muzeja ne loti postavljati v - premogovniku, ampak nekaj kilometrov stran steše virtualnega.Razkorak je razumljiv, pravi: »Jame Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) v zapiranju so nevarne jame: zaradi vdora vode in možnosti vdora metana. Za vzdrževanje jame, ki ni industrijski obrat v pogonu, bi morali izpolnjevati tudi vrsto varnostnih zahtev, še zlasti pa skrbeti za varnost obiskovalcev. Postavitev muzeja v rudniškem jašku je torej predvsem draga, tega denarja pa nihče nima.«
Mnogo tistega, kar so nekoč doživljali knapi v rudniških rovih z ukrajinko*****, bo zdaj vsakomur dano doživeti v virtualnem muzeju. Čeprav sprva ni najbolje kazalo, je muzeju uspelo pridobiti številne originalne rudniške »relikvije« in eksponate, ki so v institucijah »za ohranjanje tradicije in spomina« običajne. Ker v rudarskem muzeju ne gre brez surovine, so z opuščene elektrarniške deponije navozili nekaj vreč pravega premoga, mesto, ki ji gre, pa je dobila tudi - ukrajinka. Stala bo pred vhodom v muzej. V njenih nedrjih je skrit manifest novomedijskega mesta, ki se začne z »Prav imate. Življenje pri nas je težko. Naše mestece je luknja. Zmeraj je bilo luknja. Ampak zdaj /.../ je luknja v prihodnost.«
Vizualni in zvočni efekti, oprema za navidezno in razširjeno resničnost in hologrami rudarjev s kote »kdo ve katere« bodo dodana vrednost resničnim podobam iz življenja in dela zasavskih knapov. Tudi iz življenja, ki so ga živeli nad površjem v rudarskih kolonijah. Rudarstvo in »talilni lonec« sta v te kraje pripeljala ljudi od vsepovsod. Tii tvorijo unikatno in celo v evropskem merilu posebno socialno subkulturo.
Virtualni muzej rudarstva je, kot pravi Zoran Poznič, prvi pri nas, ki bo poskušal industrijsko kulturno dediščino dveh stoletij priklicativ sedanjost s tehnologijo, primerno 21. stoletju. Celo katakombe pod DDT so kot ustvarjene za »ponovno izkopavanje«. Bolje: za doživetje izkopavanja. S pomočjo upokojenih rudarjev so v njih poustvarili rudniški jašek z mehanizacijo iz RTH. Za podporje so uporabili okrog 20 kubičnih metrov lesa - poleg drugega podporja iz različnih obdobij rudnika. »Kar bo na ogled, bo res verodostojno. Edinokar bo manjkalo v tehrovih, bodo rudarji,« pravi Poznič. A tudi zanje se je našla rešitev: namesto pravih rudarjev bodo premog na 4. dritlu kopali hologrami.
Muzej ponuja možnosti tako za prostorsko in vsebinsko širitev kot za stalno tehnološko nadgradnjo. »Zastavili smo ga kot živo tkivo, ki bo samo sebe osmišljalo; v zvezi s tem smo se že povezali s fakultetami in šolami sploh, ki lahko tudi najdejo obilico raziskovalnih študijskih izzivov,« pravi o vsebinski širitvi Poznič. Največ težav pri gradnji »novega rova« je povzročil največji ponos DDT- njegov vrtljivi oder častitljive starosti 60. let. A moment vrtilnost jim je uspelo ohraniti tako, da bo 4. dritl neodvisen od mehanizacije, ki vsak dan poganja DDT.
Za Andreja Uduča, programskega sodelavca v DDT, 4. dritl v lokalno okolje prinaša predvsem humanizacijo tehnologije in raziskovalno platformo: »Tudi sami smo raziskovali, zlasti tehnologije snemanja s 360-stopnijskimi kamerami, za primer.«
Vzporedno z novomedijsko interaktivno postavitvijo DDT v Trbovljah, pri jašku Gvido, ureja tudi tehnološki park z mehanizacijo, za katero je v muzejskih katakombah zmanjkalo prostora. Če se bodo Pozničeve napovedi s širitvijo projekta Trbovlje novomedijsko mesto v smeri virtualnega rudnika in tudi drugih, zazdaj še v skrivnost ovitih vsebin uresničile, se bo DDT v nekaj letih razvil v enega glavnih zaposlovalcev v trboveljski dolini, najbolj iskan profil pa bo voditelj skozi virtualne aplikacije.
*izmenah
** premoga
*** vozičkov
**** bata škornjev
***** stroj za izdelavo prog
