Kjer se prepirata dva, tretji ribo ima

Piranski zaliv je poln delfinov. Dva meseca 30–50 delfinov »čisti« morje, ribiči s praznimi in preluknjanimi mrežami.

Objavljeno
09. marec 2018 20.17
Delfini v Piranskem zalivu 9. marca
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Piran – Namesto tradicionalnega izlova velike jate cipljev se z ribami v Piranskem zalivu že dva meseca dodobra masti jata več deset delfinov. Ni ravno pogosto, da bi se toliko časa zadrževala precej velika jata delfinov vsak dan v zalivu, opozarjajo piranski ribiči, kar nam je potrdila tudi Ana Hace iz Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos. Danes jih je bilo okoli 30, včeraj pa približno 50.

Po eni od razlag je več rib in posledično več delfinov v zalivu zaradi navzočnosti hrvaške in slovenske policije v tem delu morja in tako je manj ribičev, ki ribarijo na črno. Zato so že iznašli nov, malce hudomušen pregovor: »Kjer se prepirajo ribiči, ribe lovijo delfini.«

»Pred nekaj dnevi smo pred hotelom Piran ob 7.15 opazovali nenavaden pojav. Morje je kar vrelo od živahnega dogajanja pod vodo. Videli smo skupino kakšnih 15 delfinov, med njimi so bili tudi štiri dva metra veliki tuni, ki so priplavali vse do obale. Med njimi so se v morje potapljali kormorani, iz zraka pa so se na gladino vrešče spuščali galebi. Očitno je šlo za veliko pojedino, ki so si jo privoščile štiri predatorske vrste, ribiči pa smo lahko z obale nemočno opazovali ta pojav,« je povedal piranski ribič Rok Domnik.

V zalivu se gosti domača skupina delfinjih znancev

Ana Hace se je danes zjutraj skupaj s študentko biodiverzitete (Univerze na Primorskem) odpravila na redno opazovanje delfinov v zalivu: »Bilo jih je kakšnih 20, ki so v skupini lovili. To počnejo tako, da jih nekaj s hitrim plavanjem nažene ribe v jato, kroži okoli nje in jo straži, drugi pa si medtem v jati privoščijo pojedino. Potem pa vloge zamenjajo. Dobro so organizirani in te tehnike ribolova prenašajo iz roda v rod. Lovili so nekje na sredini Piranskega zaliva in pred Fornačami, potem pa so se odpravili proti rtu Savudrija in proti jugu,« je povedala Ana Hace.

To je Morigenosu znana skupina delfinov, velja za eno od dveh večjih skupin, ki jih srečujejo na opazovanjih v severnem Jadranu. V skupini 30 delfinov so bili najmanj štirje mladiči, stari od devet mesecev do dve leti. Novi mladiči bodo priplavali na svet čez kakšen mesec, ko se bo morje nekoliko otoplilo, potem ko so kar 12 mesecev rastli v delfinkinem trebuhu. Ta jata delfinov plava ves čas v severnem Jadranu, ob obalah vseh treh držav. Kako daleč plavajo proti jugu, še ni natančno raziskano. Zagotovo »piranskih« ni v Kvarnerju. Morigenos ima dogovor s Plavim svijetom in dovoljenje hrvaške države, da lahko raziskuje tudi na zahodni istrski obali, vendar mora raziskovanja prej prijaviti.

V Piranskem zalivu se že dva meseca zadržujejo skoraj vsak dan predvsem zato, ker imajo veliko hrane. Če odrasel delfin vsak dan poje deset kilogramov rib, potem samo ta jata pospravi pol tone na dan, v dveh mesecih torej 30 ton rib ali precej več kot vsi slovenski ribiči skupaj. »Tehnike ribolova so različne. Pri nas še nismo opazili, da bi, denimo, z mehurčki ali z dvigovajem blata oblikovali zaveso, v katero bi ujeli jato rib. Zagotovo pa delujejo vrhunsko usklajeno, da se lahko do sitega najejo,« pojasnjuje Ana Hace.

Z dokumentacijo dokazov po svoje pravice

Rok Domnik pravi, da je ena od tehnik zagotovo tudi to, da naženejo jato rib v ribiške mreže, potem pa iz njih pobirajo ribe, kakor s pladnja. »Zato so naše mreže v tem času tako potrgane, da si ne upamo več puščati mrež čez noč, ker bi dobili povsem preluknjane mreže. Ribiči zelo dobro vemo, kdaj je luknjo naredil delfin. Včasih na kakšni spolzki pasari, ki je ne more potegniti iz mreže, ostanejo odtisi njihovih zob,« pove Domnik. Ribič Duško Kmetec pa doda, da je včasih v eni mreži po deset takšnih lukenj, kakšnih 30 centimetrov premera, kar je jasen dokaz, kdo jih je naredil. »Predlagal sem že, da se ribiči organiziramo, da priskrbimo nekaj dokazov in zahtevamo od države, da nam povrne škodo. Tako kot to počne, ko škodo kmetom povzroča divjad,« pravi Kmetec. V morju je zdaj veliko bukev, šnjurov, menol, šparov, ribonov, oradel, skakavk, cipljev in celo sardel, vendar od vseh teh jat rib uspe ribičem v pristan pripeljati le po nekaj kilogramov rib. Ciplji pa se niti ob pred kratkim hladnem morju in mrazu niso spravili v tradicionalno jato, saj jih ves čas desetkajo in preganjajo delfini.

Ana Hace pravi, da interakcije med ribiči in delfini zagotovo obstajajo, vendar bi morali ribiči vse te dokaze tudi dokumentirati, ker bi tako lažje uveljavljali svoje pravice.