Golob: Prepogosto se gledamo z nasprotnih bregov kot predatorji

Robert Golob se je v osrednjem slavnostnem govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci - »ta narod v srcu Evrope, ki ima tako osupljivo prodorne, vztrajne, predane, edinstvene, zmagovalne, tudi po vsem svetu zaželene, prepoznavne državljanke in državljane; mlade in stare, odraščajoče, modre, sposobne in dobesedno čudežne«.

Medtem ko je spomnil na naravne in kulturne danosti Slovenije in na niz zunanjih kazalnikov uspešnosti, je opozoril, da ne smemo nikoli pozabiti, kaj nas kot človeka v resnici osrečuje. Med drugim se je vprašal, zakaj zasloni zamenjujejo toplino živega stika in zakaj smo tako brezbrižni do žaljivih besed, ki jih izrečemo drug drugemu.

Kozmični dež ne bo razlog za menjavo glasovalnega sistema

Državna proslava. Foto Crt Piksi

»Kot predatorji, instinktivne živali, ki prežijo, koga bodo požrle«

Kot je dejal predsednik vlade, ga globoko skrbi prihodnost naslednjih generacij: »Naraščajoče medvrstniško nasilje že v osnovnih šolah, stiske, depresija in tesnoba med mladimi, ki jih tudi, žal, skrivajo pred svetom. Sprašujem se skupaj z vami - kje smo kot starši, vzgojitelji, državniki odpovedali? Ali smo s svojim obnašanjem in dejanji res zgled? Kaj lahko storimo bolje?«

Po drugi strani pa smo po njegovih besedah lahko hvaležni, da imamo enega najboljših oddelkov neonatalne nege v Evropi. Mladim mamicam in družinam omogočamo porodniški in starševski dopust, imamo javno zdravstvo in javno šolstvo in bogastvo znanja, s katerim spreminjamo svet, je nanizal prednosti Slovenije.

Kako zelo smo povezani, je ponazoril z vprašanjem:»Se kdaj vprašamo, kdo je preko krvodajalske akcije prejel našo kri?« Pa vendar se vse prepogosto gledamo z nasprotnih bregov kot predatorji, instinktivne živali, ki prežijo, koga bodo požrle. A jaz verjamem: povezani zmoremo vse,« je izpostavil.

FOTO: Črt Piksi

V središču nedavna najdba več kot 6500 let starega debla jelke

Rdeča nit letošnje proslave so bila naravna bogastva slovenske države. V središču je bila nedavna najdba več kot 6500 let starega debla jelke v vasici Čadrg nad Tolminom, iz katere so kasneje izdelali violino, glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu.

Zven 6500 let starega čudeža iz Čadrga

Nanjo je v umetniškem delu proslave zaigrala violinistka Lana Trotovšek. Skozi zgodbo O jelki, ki je postala violina, so ustvarjalci na čelu z režiserko Nedo R. Bric spregovorili predvsem o zeleni deželi z naravnim bogastvom skoraj brez primere, so koncept proslave opisali na vladnem uradu za komuniciranje. Nastopila sta tudi brata Kutin iz glasbene skupine Bakalina Velika, ki sta jelko odkrila, plesni ansambel MN Dance Company, duo Silence in Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Mojce Lavrenčič ter pevca Boris Benko in Mina Špiler.

Državne proslave so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade in poslancev DZ ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Proslave so se udeležili tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.

Jelka, stara 6560 let, s potrdilom dunajske univerze

Državna proslava. Foto Crt Piksi

Klakočar Zupančič na slavnostni seji: »Delovali smo učinkovito«

Predsednica DZ je na slavnostni seji parlamenta pred dnevom samostojnosti in enotnosti ob spominu na dogodke, ki so pripeljali do samostojne države, poudarila, da so ljudje tedaj politiki zaupali nalogo uresničiti plebiscitarno odločitev za življenje v samostojni, neodvisni, demokratični in pravni državi ter sporočili, da pri najpomembnejši odločitvi o usodi slovenskega naroda ne sme biti delitev.

Urška Klakočar Zupančič: Ta igra je šla zame predaleč

Velik del slavnostnega govora je prva predsednica DZ posvetila pregledu iztekajočega se mandata DZ. Zagotovila je, da so delovali učinkovito, četudi želijo nekateri ustvariti drugačen vtis. Sprejeli so nekaj pomembnih odločitev, številne zakone in druge akte, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ljudi, je nanizala. Prepričana je tudi, da so v DZ oblikovali nove prakse, s katerimi so odpravili oviranje zakonodajnih postopkov preko parlamentarnih institutov, ki temu niso namenjeni.