Klemenčič: Gre za nedostojne napade na sodno oblast

Ljubljana – »Z vsem spoštovanjem do komisije za peticije in ob zavedanju, da pravosodni sistem ne deluje optimalno, z obžalovanjem ne morem mimo zaključka, da komisija tovrstne sklice sej in predlagane sklepe uporablja za nedostojne napade na sodno vejo oblasti in njene predstavnike.«

Tako nam je odgovoril pravosodni minister Goran Klemenčič pred četrtkovo sejo komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki na predlog SDS ministra za pravosodje poziva, da sproži postopke za razrešitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše zaradi »večkratnega kršenja človekovih pravic v sodnih postopkih ter pristranskosti pri odločanju v sodnem postopku, kjer postopek še traja.«

Klemenčič ocenjuje, da se vse dogaja zaradi zaščite pravnomočno obsojenega predsednika stranke SDS, ki ji pripada tudi predsednica komisije Eva Irgl. Irglova je namreč za jutri sklicala nujno sejo komisije, na kateri je zgolj ena točka dnevnega reda, »izjava predsednika vrhovnega sodišča v povezavi z zagotavljanjem nepristranskega in neodvisnega sojenja.«

Gre za notarsko overjeno izjavo zakoncev Mire in Radovana Marvina, iz katere naj bi izhajal negativni odnos Masleše do obsojenega Janeza Janše, o čemer smo v Delu pisali 4. oktobra (Geneza domnevne Masleševe izjave »Sf..... ga je treba«) in osvetlili, kdo sta omenjena zakonca: državljana, nezadovoljna z delom slovenskih sodišč, ki si sodbe razlagata po svoje.

Ni videti konca

Po ugotovitvi državnega zbora pred tednom dni, da je pravnomočno obsojenemu poslancu Janezu Janši zaradi korupcijskega kaznivega dejanja v zadevi Patria s 15. oktobrom prenehal mandat, se tako primer Janša na politični ravni, ki ji bo sledila tudi pravna, nadaljuje.

Na vrhovnem sodišču vnovičnega poziva SDS za razrešitev Branka Masleše včeraj niso želeli komentirati, sporočili so nam le, da predsednik vrhovnega sodišča k temu, kar je izjavil na občni seji vrhovnega sodišča 29. septembra, ki je že drugič odločala o predlogu za njegovo izločitev iz senata (ta je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria), nima kaj dodati.

Masleša je takrat zavrnil, da bi o obsojenem Janši ali kom drugem izrekel kaj takega, kot sta mu pripisala zakonca Marvin, in da gre za popolno neresnico. Masleševim trditvam je pritrdil tudi vrhovni sodnik Aleksej Cvetko, ki se je prepoznal v osebi »starejšega gospoda z gostimi sivimi lasmi«, ki je bil z Maslešo, ko sta zakonca domnevno slišala »obremenilne« besede. Izključil je, da bi predsednik vrhovnega sodišča kadar koli izrekel sovražne besede, tudi sicer je šlo za vulgarno izrazoslovje, ki ga Masleša, kot pravi Cvetko, ki je tudi vabljen na sejo komisije za peticije, nikoli ne uporablja.

Ni vizije razvoja

Ker je za danes sklicana seja odbora za pravosodje, ki ima na dnevnem redu tudi poročilo sodišč o delu v preteklem letu, je pričakovati, da bodo člani odbora – vsaj iz vrst SDS – svojo razpravo osredotočili tudi na vprašanje predčasne Masleševe razrešitve.

Iz poročila o delu sodstva v letu 2013 sicer izhaja, da je stanje spodbudno, posebej dobri so rezultati na kazenskem, prekrškovnem in gospodarskem področju, do poslabšanja pa je prišlo na delovno-socialnem področju. Da bi lahko bilo še bolje, se v sodstvu zavedajo; da stanje ni optimalno, meni tudi pravosodni minister. V reviji Pravna praksa je med drugim izpostavil, da je vprašanje konsistentnosti prakse sodišč in drugih državnih organov ključen element pravne varnosti slehernega od nas in da je zelo narobe, ker se na koncu povsem razvodeni v spraševanju o tem, koliko »naših« in »vaših«, »levih« in »desnih«, se je znašlo med kolesji pravosodnih mlinov. Slovenski pravosodni politiki, tako Klemenčič, v temelju manjka jasna in notranje konsistentna vizija razvoja.