Klesanje podobe novega osrednjega časopisa
Prva leta: Po številu prodanih izvodov je bilo Delo v šestdesetih letih na drugem mestu jutranjikov v Jugoslaviji
Odpri galerijo
Naslovnica Dela ob sprejetju nove ustave SFRJ aprila 1963
Od prve številke naprej se je Delo trudilo postati osrednji splošnoinformativni časopis in se približati bralstvu. To mu je v celoti tudi uspelo, saj, če sodimo po nakladi, je ta vztrajno naraščala. V Sloveniji je bilo Delo absolutno največji in najbolj bran dnevni časopis, po številu prodanih izvodov pa je bilo v šestdesetih letih na drugem mestu jutranjikov v Jugoslaviji.
V prvem letu izhajanja, leta 1959, je bilo Delo prodano v 72.727 izvodih, čez pet let, leta 1964, že v 85.351, leta 1972 je povprečje prodane naklade dosegalo že 92.410 izvodov, leta 1980 pa je prvič prestopilo magično mejo sto tisoč s 103.143 prodanimi izvodi.
V Delovem kolofonu so bila ob izidu prve številke napisana naslednja uredniška imena: poleg Rudija Janhube kot glavnega in Ivana Šinkovca kot odgovornega urednika so bili člani uredniškega odbora še Miran Zakrajšek, Aleksander Javornik, Pavle Zrimšek, Rudi Vogrič (notranjepolitično in gospodarsko področje), Milan Šega, Cene Kranjc (kultura, prosveta), France Drenovec (zunanja politika), Boštjan Žagar (dnevna redakcija), Milan Starin (dopisništvo), Bojan Ajdič (ljubljanska rubrika), Dušan Kuret (telesna vzgoja), Ivan Krajnc (zanimivosti), Dušan Vrtovec (tehnični urednik). To so bili uredniki, ki so skupaj z novinarji klesali podobo novega časopisa.
Listanje po prvih izvodih Dela je lahko zelo zanimiv izlet v zgodovino Slovenije, tedaj še Jugoslavije in seveda sveta. V začetku so najbolj prevladovala poročila o početju slovenskega in jugoslovanskega političnega in partijskega vodstva. Podobno intenzivno pa je bilo poročanje o dogajanju v svetu, kajti šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila izjemno burna. Bil je to čas hladne vojne, dekolonizacije, utrjevanja gibanja neuvrščenih, in vsi ti dogodki so našli prostor na straneh Dela.
V teh dneh lahko beremo o stečaju koprskega Tomosa, a od 9. do 16. junija 1959 so takratni bralci Dela lahko prebirali poročila o tem, kako so v Kopru odprli Tovarno motornih koles in motorjev »Tomos«, ki je začela izdelovati motorna kolesa (znamenite colibrije) po tekočem traku. Odprtja Tomosa se je udeležil tudi Tito, ki se je v tovarniški menzi srečal in imel kosilo z delavci. Prav tako so v prvih mesecih izhajanja Dela bralci lahko izvedeli, da so v začetku oktobra odprli moderno cesto čez Trojane, kako je sovjetski satelit Lunik III obkrožil Luno in poslal prve bližnje fotografije Zemljinega satelita.
V drugi polovici decembra je bilo objavljeno obširno poročilo o sprejemu slovenskih duhovnikov pri Titu v Beogradu. Delegacijo Društva katoliških duhovnikov je vodil tedanji dekan teološke fakultete dr. Stanko Cajnkar. Le nekaj dni pred novim letom 1960 so na Inštitutu za jedrske znanosti »Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu odprli prvi jedrski reaktor, med listanjem starih časopisov iz decembra 1959 zvemo tudi, da so v Ljubljani odprli prvo samopostrežno trgovino, »market«, in sicer ga je odprla veletrgovina Prehrana v Gradisovem bloku na Titovi cesti. Hkrati pa so Ljubljančani izvedeli, zakaj je potrebna nova toplarna in kje naj bi jo zgradili.
V prvih številkah leta 1960 so bralci lahko izvedeli, da je znašala povprečna plača v Jugoslaviji leta 1959 18.284 dinarjev, pokojnina pa 9020 dinarjev. Predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese je v izjavi za Delo zelo kritično in dokaj nenavadno za tisti čas okrcal sekretariat Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, ki se je odločil, da se jugoslovanski zimski športniki ne bodo udeležili zimske olimpijade v ameriškem Squaw Valleyju. Odločitev JOK-a je Krese označil za samovoljno. Konec januarja je javnost v Sloveniji izvedela, da je Splošna plovba Piran kupila tri ladje, s katerimi je uvedla redno ladijsko tovorno in potniško linijo med Koprom in New Yorkom. Obširno se je poročalo tudi o pristanku prvega izmed treh letal DC-6B, ki je pristalo v Beogradu 9. avgusta 1961, kot nova pridobitev v floti nove letalske družbe Adria Aviopromet iz Ljubljane. Z razmahom potrošništva in naraščanjem turizma so se pojavljali tudi kritični zapisi o nepravilnem odnosu trgovcev do kupcev in ugotovitve, da zaradi turizma morajo biti trgovine odprte tudi v nedeljah.
Posebej veliko pozornost je Delo namenjalo Titovim potem po svetu ter njegovim govorom po svetu in doma. Med pomembnimi dogodki tistega časa se je veliko pisalo še o sprejetju nove jugoslovanske ustave leta 1963, ko se je dotedanja FNRJ preobrazila v SFRJ, še pred tem pa o prvi konferenci neuvrščenih v Beogradu.
Sicer pa so bila to zelo burna leta v svetu – od krize, ki se je sprožila v Alžiriji ob koncu kolonialne prevlade Francije, v Laosu, državljanske vojne v Jemnu, krize v Kongu do zaostrovanj v Berlinu in začetka gradnje berlinskega zidu, seveda je bilo veliko tiskarske barve prelite tudi za poročanje o kubanski krizi in o najodmevnejšem dogodku tistega časa, uboju ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
Delo so v začetku šestdesetih let vodili Janez Vipotnik (6. 12. 1960–9. 5.1963) in Jože Smole (10. 5. 1963–6. 3. 1968) kot glavna urednika ter Franc Šetinc (17. 6. 1961–24. 4. 1962) in Marjan Javornik (25.5. 1962–5. 12. 1963) kot odgovorna urednika.
V prvem letu izhajanja, leta 1959, je bilo Delo prodano v 72.727 izvodih, čez pet let, leta 1964, že v 85.351, leta 1972 je povprečje prodane naklade dosegalo že 92.410 izvodov, leta 1980 pa je prvič prestopilo magično mejo sto tisoč s 103.143 prodanimi izvodi.
V Delovem kolofonu so bila ob izidu prve številke napisana naslednja uredniška imena: poleg Rudija Janhube kot glavnega in Ivana Šinkovca kot odgovornega urednika so bili člani uredniškega odbora še Miran Zakrajšek, Aleksander Javornik, Pavle Zrimšek, Rudi Vogrič (notranjepolitično in gospodarsko področje), Milan Šega, Cene Kranjc (kultura, prosveta), France Drenovec (zunanja politika), Boštjan Žagar (dnevna redakcija), Milan Starin (dopisništvo), Bojan Ajdič (ljubljanska rubrika), Dušan Kuret (telesna vzgoja), Ivan Krajnc (zanimivosti), Dušan Vrtovec (tehnični urednik). To so bili uredniki, ki so skupaj z novinarji klesali podobo novega časopisa.
Izlet v zgodovino
Listanje po prvih izvodih Dela je lahko zelo zanimiv izlet v zgodovino Slovenije, tedaj še Jugoslavije in seveda sveta. V začetku so najbolj prevladovala poročila o početju slovenskega in jugoslovanskega političnega in partijskega vodstva. Podobno intenzivno pa je bilo poročanje o dogajanju v svetu, kajti šestdeseta leta prejšnjega stoletja so bila izjemno burna. Bil je to čas hladne vojne, dekolonizacije, utrjevanja gibanja neuvrščenih, in vsi ti dogodki so našli prostor na straneh Dela.
V teh dneh lahko beremo o stečaju koprskega Tomosa, a od 9. do 16. junija 1959 so takratni bralci Dela lahko prebirali poročila o tem, kako so v Kopru odprli Tovarno motornih koles in motorjev »Tomos«, ki je začela izdelovati motorna kolesa (znamenite colibrije) po tekočem traku. Odprtja Tomosa se je udeležil tudi Tito, ki se je v tovarniški menzi srečal in imel kosilo z delavci. Prav tako so v prvih mesecih izhajanja Dela bralci lahko izvedeli, da so v začetku oktobra odprli moderno cesto čez Trojane, kako je sovjetski satelit Lunik III obkrožil Luno in poslal prve bližnje fotografije Zemljinega satelita.
V drugi polovici decembra je bilo objavljeno obširno poročilo o sprejemu slovenskih duhovnikov pri Titu v Beogradu. Delegacijo Društva katoliških duhovnikov je vodil tedanji dekan teološke fakultete dr. Stanko Cajnkar. Le nekaj dni pred novim letom 1960 so na Inštitutu za jedrske znanosti »Boris Kidrič« v Vinči pri Beogradu odprli prvi jedrski reaktor, med listanjem starih časopisov iz decembra 1959 zvemo tudi, da so v Ljubljani odprli prvo samopostrežno trgovino, »market«, in sicer ga je odprla veletrgovina Prehrana v Gradisovem bloku na Titovi cesti. Hkrati pa so Ljubljančani izvedeli, zakaj je potrebna nova toplarna in kje naj bi jo zgradili.
Negodovanje smučarjev
V prvih številkah leta 1960 so bralci lahko izvedeli, da je znašala povprečna plača v Jugoslaviji leta 1959 18.284 dinarjev, pokojnina pa 9020 dinarjev. Predsednik Športne zveze Slovenije Leopold Krese je v izjavi za Delo zelo kritično in dokaj nenavadno za tisti čas okrcal sekretariat Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, ki se je odločil, da se jugoslovanski zimski športniki ne bodo udeležili zimske olimpijade v ameriškem Squaw Valleyju. Odločitev JOK-a je Krese označil za samovoljno. Konec januarja je javnost v Sloveniji izvedela, da je Splošna plovba Piran kupila tri ladje, s katerimi je uvedla redno ladijsko tovorno in potniško linijo med Koprom in New Yorkom. Obširno se je poročalo tudi o pristanku prvega izmed treh letal DC-6B, ki je pristalo v Beogradu 9. avgusta 1961, kot nova pridobitev v floti nove letalske družbe Adria Aviopromet iz Ljubljane. Z razmahom potrošništva in naraščanjem turizma so se pojavljali tudi kritični zapisi o nepravilnem odnosu trgovcev do kupcev in ugotovitve, da zaradi turizma morajo biti trgovine odprte tudi v nedeljah.
Posebej veliko pozornost je Delo namenjalo Titovim potem po svetu ter njegovim govorom po svetu in doma. Med pomembnimi dogodki tistega časa se je veliko pisalo še o sprejetju nove jugoslovanske ustave leta 1963, ko se je dotedanja FNRJ preobrazila v SFRJ, še pred tem pa o prvi konferenci neuvrščenih v Beogradu.
Sicer pa so bila to zelo burna leta v svetu – od krize, ki se je sprožila v Alžiriji ob koncu kolonialne prevlade Francije, v Laosu, državljanske vojne v Jemnu, krize v Kongu do zaostrovanj v Berlinu in začetka gradnje berlinskega zidu, seveda je bilo veliko tiskarske barve prelite tudi za poročanje o kubanski krizi in o najodmevnejšem dogodku tistega časa, uboju ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja.
Delo so v začetku šestdesetih let vodili Janez Vipotnik (6. 12. 1960–9. 5.1963) in Jože Smole (10. 5. 1963–6. 3. 1968) kot glavna urednika ter Franc Šetinc (17. 6. 1961–24. 4. 1962) in Marjan Javornik (25.5. 1962–5. 12. 1963) kot odgovorna urednika.
