Galerija
Kljub arbitraži v zalivu ni miru
Hrvati znova povečujejo školjčišče: Izsiljujejo arbitražne sodnike ali tvegajo, da investirajo zaman?
Sečovlje – Kljub dogovoru in določilom iz arbitražnega sporazuma hrvaški školjkarji v Piranskem zalivu znova povečujejo nasad školjk pred Kanegro. Slovenskim ribičem in analitikom ni jasno, ali želijo s takimi dejanji vplivati na člane arbitražnega sodišča ali tvegajo, saj upajo, da jim nasada školjk nihče ne bo zasegel.
Sredi tega tedna je TV Slovenija poročala, da je umaški ribič Vladimir Bašić začel postavljati nove plovce za nov nasad školjk pred Kanegro, saj mu je istrska županija izdala dovoljenje za gojenje ostrig na novih dveh hektarjih površin. Nova školjčišča bo zasadil tudi Daniele Kolec, umaški ribič iz ribiške zadruge Sargus, ki je pogosto ribaril pred Piranom in se nemalokrat znašel v konfliktih s piranskimi ribiči ter v drugih incidentih na morju. Povedal je, da so poleg njega dobili koncesije tudi drugi hrvaški ribiči. Na naše vprašanje, kako to, da nameravajo gojiti ostrige in ali je ta prostor za to sploh primeren, nam je odgovoril: »Zakaj ne bi bil? Podrobnosti vam ne bom govoril, ker novinarji samo hujskate ljudi. Vprašajte raje na županijo.« Postavljanje novih školjčišč naj bi bil obravnaval tudi slovenski ribiški inšpektor Robert Smoje, ki je po Kolčevih trditvah menda ugotovil, da je vse v redu in da so o tem verjetno obveščeni tudi pristojni v Ljubljani in Zagrebu.
Slovenija: Poseg ni zakonit
Prve plovce so člani umaške ribiške zadruge Sargus kakih 300 metrov pred Kanegro postavili leta 1996 in školjčišča potem vsakih nekaj let širili, kljub nasprotovanjem in protestom slovenskih državnih organov. Leta 2003 so na školjčišče postavili splav s hišico in hrvaškim grbom in napisali, da se je nasadu prepovedano približevati na 200 metrov.
Slovenske oblasti ocenjujejo, da je poseg nezakonit, saj se dogaja na spornem območju, za katero Slovenija pred arbitražnim sodiščem dokazuje, da je sestavni del celovitega Piranskega zaliva. Res je, da tudi slovenski školjkarji le nekaj sto metrov stran od hrvaških obnavljajo in povečujejo školjčišča, vendar gre za posege, ki so jih načrtovali in se jih lotili še pred podpisom arbitražnega sporazuma v letu 2009. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sicer prepričano, da takšni enostranski posegi ne morejo vplivati na končno odločitev, ki naj bi bila znana prej kot čez pol leta. Ker pa gre za enostransko dejanje na spornem območju, je ministrstvo vseeno vložilo protest pri hrvaških oblasteh.
Širjenje školjčišča v nasprotju z dogovorom ni edini primer, ki meče senco na trud za vzpostavitev boljših sosedskih odnosov. Potem ko so lani jeseni hrvaški policisti večkrat ustavljali slovenske ribiče na njihovih tradicionalnih loviščih pred Piranom, so se tudi hrvaški ribiči nadvse približali portoroškemu ribolovnemu rezervatu. Tako so pred dvema dnevoma ponoči svetili le nekaj sto metrov stran od rezervata in lovili s krožno zaporno plavarico (šakalevo) na južni polovici Piranskega zaliva. Očitno jih je spodbudila informacija, da so le dan prej slovenski ribiči v rezervatu uspešno vrgli mreže.
Sredi tega tedna je TV Slovenija poročala, da je umaški ribič Vladimir Bašić začel postavljati nove plovce za nov nasad školjk pred Kanegro, saj mu je istrska županija izdala dovoljenje za gojenje ostrig na novih dveh hektarjih površin. Nova školjčišča bo zasadil tudi Daniele Kolec, umaški ribič iz ribiške zadruge Sargus, ki je pogosto ribaril pred Piranom in se nemalokrat znašel v konfliktih s piranskimi ribiči ter v drugih incidentih na morju. Povedal je, da so poleg njega dobili koncesije tudi drugi hrvaški ribiči. Na naše vprašanje, kako to, da nameravajo gojiti ostrige in ali je ta prostor za to sploh primeren, nam je odgovoril: »Zakaj ne bi bil? Podrobnosti vam ne bom govoril, ker novinarji samo hujskate ljudi. Vprašajte raje na županijo.« Postavljanje novih školjčišč naj bi bil obravnaval tudi slovenski ribiški inšpektor Robert Smoje, ki je po Kolčevih trditvah menda ugotovil, da je vse v redu in da so o tem verjetno obveščeni tudi pristojni v Ljubljani in Zagrebu.
Slovenija: Poseg ni zakonit
Prve plovce so člani umaške ribiške zadruge Sargus kakih 300 metrov pred Kanegro postavili leta 1996 in školjčišča potem vsakih nekaj let širili, kljub nasprotovanjem in protestom slovenskih državnih organov. Leta 2003 so na školjčišče postavili splav s hišico in hrvaškim grbom in napisali, da se je nasadu prepovedano približevati na 200 metrov.
Slovenske oblasti ocenjujejo, da je poseg nezakonit, saj se dogaja na spornem območju, za katero Slovenija pred arbitražnim sodiščem dokazuje, da je sestavni del celovitega Piranskega zaliva. Res je, da tudi slovenski školjkarji le nekaj sto metrov stran od hrvaških obnavljajo in povečujejo školjčišča, vendar gre za posege, ki so jih načrtovali in se jih lotili še pred podpisom arbitražnega sporazuma v letu 2009. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sicer prepričano, da takšni enostranski posegi ne morejo vplivati na končno odločitev, ki naj bi bila znana prej kot čez pol leta. Ker pa gre za enostransko dejanje na spornem območju, je ministrstvo vseeno vložilo protest pri hrvaških oblasteh.
Širjenje školjčišča v nasprotju z dogovorom ni edini primer, ki meče senco na trud za vzpostavitev boljših sosedskih odnosov. Potem ko so lani jeseni hrvaški policisti večkrat ustavljali slovenske ribiče na njihovih tradicionalnih loviščih pred Piranom, so se tudi hrvaški ribiči nadvse približali portoroškemu ribolovnemu rezervatu. Tako so pred dvema dnevoma ponoči svetili le nekaj sto metrov stran od rezervata in lovili s krožno zaporno plavarico (šakalevo) na južni polovici Piranskega zaliva. Očitno jih je spodbudila informacija, da so le dan prej slovenski ribiči v rezervatu uspešno vrgli mreže.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji