Kljub novi nevrološki kliniki bolniki v težavah

Ljubljana - Kljub težko pričakovani novi nevrološki kliniki se bolnikom z nevrodegenerativnimi spremembami ne obetajo boljši časi; celo nasprotno, povsem nesprejemljive čakalne vrste bodo vsako leto daljše. To in vrsto drugih težav so v Trepetliki, društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, opisali v pismu, ki so ga poslali vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), ministru za zdravje, predsedniku vlade in na celo vrsto drugih pomembnih naslovov v državi. V čem je težava?

Število postelj za te bolnike se ni povečalo, ampak jih je manj kot pred dvema ali tremi desetletji. Manjka večji prostor za dnevno obravnavo bolnikov, predvsem pa na novi kliniki ne bo nič več zdravstvenega osebja kot na stari. S parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami se v UKC poglobljeno ukvarjajo le trije zdravniki (zaradi porodniškega dopusta le dva), še eden je v Mariboru, bolnikov pa je vedno več. Čakalne dobe za prvi pregled so zato od 12 do 14 mesecev in se bodo še podaljšale, najhuje bolni čakajo na sprejem v bolnišnico štiri mesece. Nekoč razviti center za te bolezni v UKC je zdaj le še na papirju, saj ni interdisciplinarne ekipe. Za parkinsonike ni rehabilitacije, na nekatere operacije morajo v tujino, ker jih pri nas ne opravljajo, ravno tako se v Sloveniji za to bolezen še ne razvija zdravljenje z uporabo izvornih celic, so našteli v Trepetliki.

Hiša je, primanjkuje pa ljudi

V Trepetliki zato ponovno pozivajo vse odgovorne v državi, da jim prisluhnejo in začnejo reševati problematiko. Oglasili se niso prvič; podoben poziv so na odgovorne naslovili že v času prejšnje vlade. Kaj odgovarja na vse navedeno strokovni direktor nevrološke klinike prof. dr. David B. Vodušek?

»Tudi mi smo bili v velikem pričakovanju. Zdaj imamo korektno srednjeevropsko kliniko, nikakor razkošne, povsem normalno. A kaj se je izkazalo? Naša največja težava je premalo kadra, primanjkuje zdravnikov, predvsem pa sester,« je dejal predstojnik David B. Vodušek. Klinika ima lasten magnetnoresonančni tomograf, a dela le v eni izmeni, ker imajo premalo zdravnikov in inženirjev, da bi delal več, zato bolniki ne pridejo nič prej na vrsto.

Druga težava je veliko prostorov, saj bi morale bolnike nadzirati sestre, a jih je premalo, da bi lahko bile povsod. Vzrok za dolge čakalne dobe za bolnike s parkinsonovo boleznijo je tudi prosta izbira zdravnika; ker želijo vsi priti v UKC, je čakalna doba dolga. Resda je pred leti predsednik države (takrat Milan Kučan) podpisal mednarodno listino, da ima vsak bolnik s parkinsonizmom pravico do obravnave pri visokospecializiranem specialistu (v UKC sta zdaj le dva), a realnost je danes drugačna. To ni izvedljivo, pravi Vodušek. O operacijah v tujini je dejal, da so kakovostne, a ker se tam zdravi malo bolnikov, bi bilo treba analizirati, ali bi bilo takšno specialnost treba razviti tudi v Sloveniji; če bi, bi jo izvajali na drugi kliniki (nevrokirurški).

Več o tem v sredini tiskani izdaji Dela