Ljubljana – Poslanci so kljub pomislekom vlade, pravosodnega ministrstva in protikorupcijske komisije na mandatno-volilni komisiji potrdili spremembe zakona o poslancih, ki naj bi med drugim dokončno razblinile dvome o nadzoru KPK nad njimi. A bodo med drugim za zdaj ukinili tudi možnost odvzema poslanske funkcije.
»Do trenutka, ko se je pojavil primer Ferenca Horvátha, se s tem členom sploh nismo ukvarjali. Bili smo tudi prepričani, da je za nadzor nad poslanci pristojna KPK,« je v razpravi o možnosti odvzema oziroma prenehanja poslanske funkcije zaradi nezdružljivosti funkcij pojasnjeval poslanec SDS
Danijel Krivec in kolege opozoril, da vprašanja pravno ni mogoče določiti v enem dopolnilu in na hitro. Na vprašanje, kako, bodo poslanci poskušali odgovoriti v sodelovanji z ustavnimi pravniki.
Primer Ferenca Horvátha je odprl številna vprašanja. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Težava pri dosedanji možnosti odvzema poslanskega mandata, ki ga določa zakon o poslancih, je predvsem pravno varstvo, ki bi ga morali natančnejše urediti. To je državnemu zboru leta 2015 po odvzemu mandata
Janezu Janši naložilo ustavno sodišče, a pri tem zakonodajalca opozorilo, da sodnega varstva ni mogoče zagotoviti z ustavno pritožbo ali tožbo, ki bi jo lahko na upravno sodišče na sklep državnega zbora ali KPK vložil poslanec. Prav zato je zakonodajno-pravna služba opozorila, da so amandmaji, ki so jih predlagali v LMŠ, Levici in NSi, najverjetneje protiustavni, zato jih tudi poslanske skupine večinoma niso podprle. Soglasja ni bilo niti o predlogu SMC, da se za kršitev poslancu odvzame plača.
Do novele je kritična tudi vlada, ki med drugim predlaga razmislek o črtanju omejitve, po kateri so do nadomestila plače upravičeni že tisti, ki so funkcijo opravljali več kot pol leta. A so nekateri poslanci ostro nastopili do vladnih funkcionarjev in nekaterih uradnikov na ministrstvih. »Dokler ne boste vi svojih privilegijev, ki jih imate v državni upravi in vladi, uredili, je škandalozno, da govorite o privilegijih poslancev. Predlagam, da se vzame v roke zakon o vladi in zakon o državni upravi in da se točno definira, komu pripada službeno vozilo in službena kartica,« je izpostavil poslanec SDS
Jože Tanko. Poleg njega so nestrinjanje z naslavljanjem sprememb kot privilegijev, zlasti pri povračilih potnih stroškov, izrazili tudi v koalicijskih vrstah. Poslanka SD
Bojana Muršič meni, da so poslanci, ki ne živijo v prestolnici, v bistveno slabšem položaju. »Ne vem, kdo s periferije se bo sploh še odločal za poslansko funkcijo,« se je vprašala. Poslanka SAB
Maša Kociper je dejala, da si del javnosti želi poslance degradirati na raven »brezveznega« uradnika, kar pa vodi v negativno kadrovsko selekcijo: »Država, ki ima slabe najvišje predstavnike, ima slabo vodenje.«
Namesto najnižje cene javnega prevoza, kot velja v javnem sektorju, bi se poslancem po novem priznala kilometrina – to bi glede na veljavne predpostavke sedanje sestave proračun stalo 142.000 evrov na leto –, saj kot funkcionarji niso vezani na delovni čas, ker morajo delo opravljati kadarkoli. Težava je tudi občasno dolgotrajen delovnik, zato je po naših informacijah v državnem zboru še vedno živa debata, da bi omejili delovni čas v njem in preprečili dolgotrajne seje, ki so se že zavlekle tudi v zgodnje jutro.
