Kljub umirjanju razmere na trgu dela resne

Ljubljana – Preden na predvečer praznika dela zagorijo kresovi, se je treba vprašati, ali lahko ta dan sploh kaj slavimo. Registrirana brezposelnost se je marca še naprej zmanjševala, a strukturne razmere na trgu dela so daleč od rožnatih; tudi glavni akterji na njem, država, sindikati in delodajalci, niso v najboljši kondiciji.

V primerjavi z letom prej je bilo brezposelnih, ki so se prijavili na zavod za zaposlovanje, manj za 6,8 odstotka. Kljub temu nam o pravih razmerah na trgu dela več pove neki drug podatek: v istem mesecu je bilo namreč za 118.099 iskalcev zaposlitve na voljo le 1142 prostih delovnih mest. Bolj spodbudno je, da je med njimi, v primerjavi z lani, 18,1 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve, torej mladih, a to lahko pomeni tudi, da ti nad to institucijo obupujejo in se na zavod prijavljajo v občutno manjšem številu. Še najbolj spodbudna je statistika pri trajno presežnih delavcih in stečajnikih, ki jih je 20 odstotkov manj kot lani. A tudi ta nam pove predvsem to, da je najhujše za podjetja – stečaj – mimo, nič pa o tem, kaj, če sploh, bo na njihovih pogoriščih nastalo.

Trg dela in vse, ki so na njem obstali, še vedno pestijo strukturne težave, kot je dolgotrajna brezposelnost in nadaljevanje prekarizacije dela, opozarjajo strokovnjaki. Redna plača z rednim plačilom je predvsem med mladimi izjema. Po dostopnih podatkih kar četrt milijona ljudi dela po avtorskih in podjemnih pogodbah, s statusom samostojnega podjetnika ali pa na črno. Izobraževalni sistem je pogosto nepovezan z zaposlovalnimi potrebami v gospodarstvu. Za mnogo poklicev, ki jih v gospodarstvu primanjkuje, predvsem obrtniške, med mladimi ni pretiranega zanimanja. Delodajalci iščejo predvsem izobražen kader z izkušnjami, ki pa jih mladi še nimajo, pri tem pa so skoraj edino merilo formalne delovne izkušnje.

Veliki problemi so tudi padec življenjskega standarda, ki ga povzroča prepočasna rast plač v določenih panogah, kot je, recimo, gostinstvo ali papirna, založniška in grafična dejavnost, trend dekvalifikacije zaposlenih in deregulacija poklicev. Razširjeno je nespoštovanje delovnopravne zakonodaje, ki je država, predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora, ni sposobna dosledno uveljavljati.

Težava Slovenije, ki se kaže tudi na trgu dela, je prevelika centralizacija. Obstajajo velike regionalne razlike v obsegu brezposelnosti, ki so posledica neenakomerne razvitosti gospodarstva v posameznih regijah. Največji delež brezposelnih je v severovzhodnem delu Slovenije, najmanjši pa v Ljubljani in okolici. Takšne razmere spodbujajo vse več mladih k selitvi in iskanju zaposlitev v osrednji Sloveniji, kar dodatno poglablja razlike in omejuje zaposlitvene možnosti drugod.

Redna zaposlitev z redno plačo postaja izjema

Pred letošnjim prižigom kresov in praznovanja prvega maja se mnogim zdi, da ni česa praznovati. Toda Gospodarska zbornica Slovenije opozarja na nižjo brezposelnost, ministrstvo za delo na pomen socialnega dialoga, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa na simbolni pomen prvega maja, saj da je delo kot vrednoto treba spoštovati.

»Temeljni problem so mladi, mlade družine, ki se prebijajo iz meseca v mesec, in tisti, ki delajo brez plače ali dobijo tako nizko, da postajajo socialni problem,« pojasnjuje Karmen Leban iz zveze sindikatov.

Med težavami, povezanih s pravico do dela, s katerimi se v teh časih soočajo, je ena glavnih brezposelnost mladih. Ogromno jih namreč nima redne in varne zaposlitve. Na to bo nocoj simbolno, s prižigom kresa na Rožniku, opozoril Sindikat Mladi plus.

Neuporaben študij

»Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je plan B. Najbolj je odvisen tvoj odnos do zavoda, kako sam gledaš na stvari in kako sam raziskuješ možnosti,« meni 23-letna Manja, diplomantka varnostnih ved iz Ljubljane. Zaveda se, da so njene možnosti za zaposlitev okrnjene, to so ji že v prvem letniku razložili na fakulteti, a vseeno pravi: »Razočarana sem, ker sem študirala nekaj, kar je povsem neuporabno.«

Odkar je prijavljena na zavod, je bila na treh pogovorih za službo, razposlala pa je več kot 20 prošenj za zaposlitev. »Dejansko ne veš, koliko časa čakati,« navaja eno od pomanjkljivosti pri iskanju zaposlitve. Na zavodu so ji dejali, da ima do njih določene obveznosti, kot je denimo udeležba na delavnicah. Na nekaj mesecev te naročijo tudi na svetovanje, vmes pa se jim moraš javljati, koliko prošenj za zaposlitev si poslal. Vendar po pol leta iskanja in čakanja zaposlitve še ni na obzorju. Ji je pa zavod pripravljen financirati opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije.

Pojdite raje v tujino

»Žal je danes v Sloveniji redna zaposlitev z redno plačo postala izjema,« pravi generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma pri ZSSS Karmen Leban ter opisuje porast prekarnih zaposlitev in zaposlitev za določen čas. To je še posebej opazno pri opravljanju pripravništva. Neplačano pripravništvo se je »razpaslo«, ocenjuje, v državi pa delovnopravna varnost v takih primerih popolnoma odpove.

Še eden od problemov je padec standarda; tudi tistih, ki delajo. Povprečne plače so v Sloveniji nizke in ljudje se kljub temu, da delajo, vse težje preživljajo. Tudi z deregulacijo poklicev družba sporoča, naj se ljudje odločijo za delo v tujino, kjer delo bolj cenijo. Na ministrstvu za delo so v analizi trga dela ugotovili, da je bil lani pozitivni obrat v gospodarski dejavnosti, spremembe v regulaciji trga v letu 2013 pa so dobro vplivale nanj. To se kaže v tem, da sta se povečala delež zaposlitev za nedoločen čas in delež zaposlovanja starejših od 55 let, po indeksu varovanja zaposlitve pa se Slovenija ne uvršča več med države z zelo togo ureditvijo dela.

Konkurenčnost gospodarstva

»Zagotovo je kaj slaviti, brezposelnost se je ustavila - to je dober znak, da je več zaposlenih kot jih je bilo,« razmere ocenjuje izvršna direktorica gospodarske zbornice za socialni dialog Tatjana Čerin. Kar nekaj evropskih držav je v resni krizi, slovenski delodajalci pa so kot izvozniki odvisni od njih.

Delodajalci imajo sicer stalne težave, zato GZS že dolgo opozarja, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva treba povečati. Od vseh vlad, tudi od sedanje, poslušamo, da bodo to storile, a koncu se iz tega ne zgodi nič, poudarja. »Želimo si nižje stroške dela, omenja se tudi sprejem nove davčne reforme, o kateri sicer še nič ne vemo.« To bi lahko po njenem dosegli z bolj ugodnimi dohodninskimi razredi ali pa z znižanjem socialnih prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno.