Kljub vrsti pomislekov interventni zakon naprej

S številnimi cilji, kot so nižje cene hrane, energentov in najemnine, se je mogoče strinjati, a jih s koraki, ki so si jih zamislili snovalci zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ni mogoče doseči, so prepričani številni kritiki predloga, ki je včeraj, ob obstrukciji strank dosedanje koalicije, dobil zeleno luč skupnega parlamentarnega odbora, v ponedeljek pa ga bodo potrjevali še na plenarni seji.

»Kampanja je bila tudi namenjena vsemu temu, kar si ljudje mislijo, in mi vse tisto, kar smo v kampanji govorili, prinesli v ta zakon,« je Aleksander Reberšek (NSi) v imenu predlagateljev - Demokrati, Resnica in trojček okrog NSi - utemeljil, zakaj so se namenili z enimi omnibusom poseči v 10 sistemskih zakonov. »Pripravili smo predlog zakona, ki zajema več ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in zdravstvenega sistema ter za razbremenitev v zadnjem času povišanih davčnih bremen slovenskega gospodarstva in prebivalstva. Če želimo doseči dostojne plače, delovanje zdravstva, šolstva, sociale, zagotavljanje pokojnin, potrebujemo razvoj, nosilec razvoja pa je v veliki meri gospodarstvo, podjetniki, kmetje, obrtniki. Želimo sprostiti njihove ustvarjalne potenciale, ki jih zavirajo visoki davki in nestabilno okolje... Gospodarstvu moramo z davčno razbremenitvijo dati kisik, da bo lahko lažje zadihalo,« je na burni seji odbora poudaril Reberšek.

Zakon za bogate ali razvojni načrt: politični trojček deli Slovenijo

Kako konkretno so si to zamislili? Dohodnino na oddajanje premoženja v najem bi znižali na 15 odstotkov, v dolgoročni najem za mlade in mlade družine pa na pet odstotkov, z »razvojno kapico« bi omejili najvišje osnove za vse vrste prispevkov pri 7500 evrih, normiranim espejem bi zvišali meje in obdavčitev poenotili na 20 odstotkov, upokojencem, popoldanskim espejem, sobodajalcem in tistim, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji bi ukinili plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedli bi mikroespeje z bistveno nižjimi prispevki, znižali bi DDV za osnovna živila in energente, posameznik bi po novem lahko prejemal polno pokojnino ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Na področju zdravstva bi odpravili prepoved dela zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih in pa omejitev razpolaganja presežkov koncesionarjev. Posegli bi v ureditev regresnih zahtevkov ZZZS do delodajalcev v primerih poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Začasno pa bi ustavili uporabo novega zakona o gostinstvu, ki predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja.

Razvojni zakon znižuje davke, toda ali bomo ponovili napako iz leta 2006?

Poleg predlagateljev, ki finančne posledice ukrepov ocenjujejo na 572 milijonov evrov na leto, so zakon podprli tudi poslanci SDS, ki sicer niso prispevali nobenih amandmajev, z njim se strinjajo tudi delodajalska združenja, del, ki zadeva zdravstva, pozdravljajo v koordinaciji zdravniških organizacij.

Parcialni posegi za ozek krog

Precej dolg pa je seznam tistih, ki so izrazili številne pomisleke. Na več kot 50 straneh jih je opisala odhajajoča vlada, ki ocenjuje, da bo kar eno milijardo javnofinančnih prihodkov na letni ravni manj. »Takšen obseg izpada predstavlja resno in neposredno tveganje za stabilnost javnih financ, saj bistveno zmanjšuje fiskalni prostor za financiranje ključnih javnih funkcij, kot so zdravstvo, pokojninski sistem, dolgotrajna oskrba in socialna varnost,« je izpostavil Klemen Boštjančič, finančni minister, ki opravlja tekoče posle. Predlog je nesistemski in neizvedljiv, uvaja pa, po njegovih besedah, vrsto parcialnih posegov, ki so usmerjeni v ozke skupine zavezancev in ne ustvarjajo splošnih učinkov na gospodarsko rast, ne povečujejo produktivnosti, ne krepijo konkurenčnosti in ne naslavljajo ključnih razvojnih izzivov, kot so demografija, inovacije in pomanjkanje delovne sile. »Mnogi ukrepi uvajajo neenako in nepravično obravnavo zavezancev, spodbujajo neustrezne oblike ravnanja na trgu dela ter povečujejo tveganja za zlorabe v davčnem in socialnem sistemu,« je kritičen Boštjančič.

Opozoril je na zaveze Slovenije v načrtu za okrevanje in odpornost - država je namreč prejela sredstva za dosego mejnikov v pokojninski in zdravstveni zakonodaji ter pri dolgotrajni oskrbi. Utegne se zgoditi, da bi morala del denarja vračati, kar pomeni še dodaten izpad.

Koliko bi stali interventni ukrepi trojčka NSi, Demokrati in Resnica?

Da so snovalci zakona resno podcenili finančne posledice, svarijo tudi predstavniki največjih dveh javnih blagajn, torej pokojninske in zdravstvene. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun ocenjuje, da bi ukrepi, ki jih ne vidi kot nujne, temveč škodljive, primanjkljaj proračuna povečali za odstotno točko BDP, do leta 2028 pa bi lahko primanjkljaj znašal že pet odstotkov. Svet Zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje Slovenije je spreje sklep, da predvideni posegi pomenijo rušenje temeljnih načel pokojninskega sistema - kapica pri 7500 evrih, ki zadeva le dober odstotek zaposlenih, povečuje regresivnost, saj bodo zavarovanci z večjimi dohodki prispevali razmeroma manj kot tisti s srednjimi, dvojni status pa postavlja pod vprašaj načelo medgeneracijske solidarnosti. Sporno se jim zdi tudi, da bi espeji in kmetje s prihodki do višine bruto minimalne plače (približno 18.000 evrov) plačevali prispevke od 26 odstotkov povprečne plače, ohranili pa bi se vsi solidarnostni redistribucijski elementi, torej bi dobili pokojnino, odmerjeno od 76,5 odstotka povprečne plače.

»Ena največjih težav tega zakona je, da pravzaprav gradi na tem, da se jemlje upokojencem, najemnikom, bolnim. Največje izgube nastajajo v pokojninski in zdravstveni blagajni. Luknja, ki bo nastala v pokojninski, je ocenjena na približno 620 milijonov evrov. Da si boste lažje predstavljali, to pomeni enako, kot če bi vsem upokojencem v tej državi dvignili pokojnine za 7 odstotkov ali pa če bi vsem dali zraven še približno eno pokojnino,« je ponazoril Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam.

Za dvojni status je predvideno, da bi na podlagi zakona vsakomur avtomatično prenehala pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, potem pa bi lahko delodajalcu predlagal nadaljevanje dela in bi sklenila novo pogodbo. Kritiki menijo, da bi bila taka izguba zaposlitve na podlagi starosti diskriminatorna, zaradi hkratnega prejemanja pokojne pa, da bi bili ljudje pripravljeni delati za nižjo plačo in bi predstavljali nelojalno konkurenco. Pri pridobitvi pravice do izplačila 100-odsotne pokojnine sicer ni mogoče uveljavljati nižanja starosti in dodane dobe, pravica pa se prizna z določenimi omejitvami glede višine (npr. izključitev odmere od najnižje pokojninske osnove in zagotovljene pokojnine).

Do rešitev, ki »so raznovrstne in ne izkazujejo takšne stopnje vsebinske povezanosti, ki bi utemeljevala njihovo skupno obravnavo« je kritična tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Ne zdi se ji ustrezna opredelitev, da gre za interventne ukrepe.

Če bo zakon v ponedeljek dobil večino, mu naknadni zakonodajni referendum napovedujejo tako predstavniki opozicije kot sindikatov in upokojencev.