Kmetica leta je Marjeta Ročnik s Prevalj

Njeno kakovost dokazuje tudi 36 priznanj, od tega 33 zlatih, in devet znakov kakovosti na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij.
Fotografija: Marjeta Ročnik redno zbira nagrade in priznanja. FOTO: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Marjeta Ročnik redno zbira nagrade in priznanja. FOTO: Tadej Regent/Delo

Marjeta Ročnik s Prevalj, članica Društva kmetic Mežiške doline, je v tradicionalnem izboru Zveze kmetic Slovenije, ki je včeraj potekal v Zagorju ob Savi, postala kmetica leta. Ročnikova z družino živi in kmetuje na ekološki hribovsko-gorski kmetiji Jamnik v neposredni bližini meje z Avstrijo, ki obsega 6,6 hektara kmetijskih površin, pretežno travnikov in pašnikov, osrednja dejavnost pa je ekološka reja drobnice in prašičev, je zapisano v njeni predstavitvi v Koroških novicah.


Koroški kruh na tradicionalen način


Že skoraj desetletje in pol je Ročnikova širše poznana tudi po peki koroškega kruha na tradicionalen način. Še intenzivneje se je začela s peko ukvarjati po upokojitvi leta 2009, dve leti pozneje pa je odprla dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj je lahko tako ponudila kruh tudi vrtcem in osnovnim šolam. Njeno kakovost dokazuje tudi že 36 priznanj, od tega 33 zlatih, in devet znakov kakovosti, ki jih na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij podelijo za trikrat zapored doseženo zlato priznanje v posamezni kategoriji.
 

Marjeta Ročnik je priznanje prejela iz rok kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. FOTO: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Marjeta Ročnik je priznanje prejela iz rok kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. FOTO: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano


Ob mednarodnem dnevu podeželskih žena


Izbora, ki je potekal na mednarodni dan podeželskih žena, 15. oktober, se je udeležila tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in poudarila neprecenljivo vlogo žensk za razvoj in ohranjanje podeželja. Kmečke ženske so namreč pogosto steber družbenega okolja na kmetijah, saj skrbijo za družino in so hkrati ključne pri pridelavi hrane. Da lahko to počnejo, morajo imeti vselej na voljo možnost izobraževanja in strokovnega usposabljanja, zagotovljen dostop do zemlje, finančnih storitev in trgov ter zagotovljen dostojno plačilo.


Nad povprečjem EU


Po podatkih ministrstva delež žensk kot nosilk ali družinskih članic, udeleženih pri delu na kmetijskih gospodarstvih, znaša 46 odstotkov, kar je več od povprečja EU (42 odstotkov). V Sloveniji je devet odstotkov žensk lastnic kmetijskega gospodarstva, med vsemi, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost na kmetiji, pa jih je skoraj četrtina (24 odstotkov) oziroma 1076. Po podatkih Eurostata se sicer delež kmetic po vsej EU povečuje, vendar pa počasi in različno po državah.

Komentarji: