Kmetija je lahko podjetniška priložnost

Zakladi tradicije: Mladi poleg teoretičnih znanj potrebujejo več praktičnih veščin.

Objavljeno
06. maj 2015 11.41
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Na turistični kmetiji Lešnik v Golavabuki nad Slovenj Gradcem so dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta predstavili projekt Kmetija kot podjetje, v katerem so v praksi združili znanja različnih srednješolskih programov in jih povezali v celosten produkt Zakladi tradicije. Dijaki so tako pridobivali pomembne praktične veščine, kmetija Lešnik pa nove zamisli za obogatitev ponudbe.

»Naša šola je programsko zelo široko zastavljena, od gostinstva, okoljevarstva, predšolske vzgoje, lesarstva, turizma do ekonomije in trgovine. Z vseh teh področij so dijaki oblikovali artikle, ki jih lahko povežemo v celostno zgodbo Zakladi tradicije,« je dejal ravnatelj Bernard Kresnik. Določili so si tri glavne cilje: v učni proces vključiti urjenje kompetence podjetništva – zmožnosti posameznika, da podjetniške zamisli tudi uresničuje, zasnovati in izdelati konkretne izdelke, s katerimi se kmetija in njene dejavnosti promovirajo, spoznati možnosti trženja ter pri dijakih spodbujati sposobnost prepoznavanja življenjskih, ne le poslovnih priložnosti. »Gre za sposobnost razvijanja novih idej in pridobivanja potrebnih virov ter razmišljanja na ustvarjalen in kritičen način v smislu trajnejšega in veliko bolj uporabnega znanja,« našteva Kresnik.

Z dijaki do uporabnih zamisli

Lastnika kmetije Lešnik, Albert Javornik in Irma Hartman Javornik sta bogato naravno in kulturno dediščino in tradicijo turistične dejavnosti podedovala od Irminih staršev. »To je bila za naju hkrati naloga, kajti z možem se že vrsto let trudiva, da bi te dragocenosti ohranila za nas, našo družino, najine otroke in za vse, ki prihajajo na kmetijo. »Ohranjamo naravno in kulturno dediščino, vse zaščitene objekte na kmetiji, ljudske običaje, ljudsko pesem, stare recepte, zapiske in knjige, stara dela, golavabuški dialekt in še kaj,« je povedala Irma Hartman Javornik, »s sodelovanjem z dijaki pa smo dobili veliko uporabnih zamisli za dopolnitev ponudbe«.

Ena od Lešnikovih posebnosti so tudi stare otroške igre in lesene igrače, ki jih izdeluje Albert Javornik sam, zdaj pa so jih nekaj v novo življenje obudili še dijaki. Eno od njih je preizkusil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je udeležil predstavitve na Lešnikovi kmetiji. »V tem projektu vidim prihodnost. Polovica Slovencev živi na podeželju in naša strateška želja je, da tako tudi ostane,« je dejal Pahor. »Med državami, ki so v zadnjih 25 letih spremenile sistem, je urejenost podeželja še edina komparativna prednost, ki jo Slovenci imamo v tem delu Evrope. Če mlad človek vidi, da se da iz tradicije ustvarjati nov svet, mislim, da ni nič bolj privlačnega od tega.«