Kmetijsko ministrstvo brani predlagane spremembe zemljiške zakonodaje

Samooskrba se ne bo zmanjšala, spreminja se le struktura zakupnikov državnih zemljišč, trdijo na ministrstvu. 

Objavljeno
17. julij 2019 15.45
Posodobljeno
17. julij 2019 15.48
Do dodatnih zemljišč bi bila najbolj upravičena kmetijska gospodarstva s površinami med 30 in 80 hektarov, takšnih je 1.300, ocenjujejo na kmetijskem ministrstvu. FOTO: Jure Eržen
Na ministrstvu za kmetijstvo (MKGP) vztrajajo pri predlogih iz osnutka zakonodaje o kmetijski zemljiški politiki, ki razburja kmetijskih podjetja in nekatere njihove pogodbene rejce. MKGP zavrača navedbe iz analize, ki jo je naročilo združenje kmetijskih podjetij pri gospodarski zbornici, da bi se s predlagano zakonodajo zmanjšala samooskrba s hrano, saj se obseg in namenska raba kmetijskih zemljišč ne bosta spremenila, pač pa le struktura zakupnikov državnih zemljišč.

Na predlog spremembe zakonodaje, ki je bil v javni razpravi do 31. maja, je na MKGP prispelo 43 predlogov in pripomb. Na ministrstvu pravijo, da jih preučujejo ter smiselno vključujejo v predlog spremembe zakonodaje, vmes pa potekajo sestanki z zainteresiranimi skupinami in posamezniki. Trudijo se, da bodo čim večji delež pripomb upoštevali pri pripravi gradiva za medresorsko usklajevanje, a opozarjajo, da vsem deležnikom ne bo mogoče ugoditi, saj so pripombe marsikje nasprotujoče.
 

Predlog strokovno podkovan


Predlog zakonodaje, tako MKGP, sledi strokovni podlagi za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, ki so jo leta 2016 naročili pri ljubljanski biotehniški fakulteti (v sodelovanju s strokovnjaki iz mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Kmetijskega inštituta in zunanjimi sodelavci), pobudam, ki so bile izpostavljene na regijskih predstavitvah te strokovne podlage, ter ciljem resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, ki v ospredje postavlja družinske kmetije.
 

Do zemljišč 600 kmetov


V času priprave osnutka zakona so na ministrstvu opravili tudi analizo obstoječega stanja, ki je pokazala, da bi ukrep zmanjševanja obsega zakupnih pogodb državnih kmetijskih zemljišč – osnutek zakona predvideva omejitev na največ 100 hektarov na posamezno kmetijsko gospodarstvo – prizadel 39 subjektov, od tega 24 pravnih oseb, ki imajo 18.924 hektarov kmetijskih zemljišč v zakupu od sklada, in 15 fizičnih oseb, ki so zakupniki 2.350 hektarov skladovih zemljišč. Subjektov ni veliko, vendar imajo v zakupu dobrih 40 odstotkov vseh skladovih zemljišč.

Na MKGP ocenjujejo, da bi bila do dodatnih zemljišč najbolj upravičena kmetijska gospodarstva s površinami med 30 in 80 hektarov, »saj poleg velikih sistemov predstavljajo temelj kmetijske tržne proizvodnje«. Teh kmetijskih gospodarstev je okoli 1300. Od teh je tistih, ki se nahajajo v bližini (15 kilometrov od) kmetijskih zemljišč, ki jih ima v zakupu 39 največjih zakupnikov, in so povrhu tradicionalna in deficitarna, okoli 600. »Ocena MKGP je, da bi vsako od teh kmetijskih gospodarstev v povprečju potrebovalo vsaj deset hektarov dodatnih kmetijskih zemljišč. Skupna vsota kmetijskih zemljišč, ki bi jih kmetijska gospodarstva potrebovala, tako znaša okvirnih 6.000 hektarov.« To je nekoliko več od površine skladovih zemljišč (4.000 hektarov) v zakupu kmetijskih podjetij, ki bi se po predlogu zakona sprostila v 30 letih.
 

Sklad na drugo mesto predkupnih upravičencev


Spremembe na področju zemljiške politike in spremembe strukture kmetijskih gospodarstev so nujne, če želimo odgovoriti na potrebe časa in družbenih okoliščin, menijo na ministrstvu. Na vprašanje, kako bodo reševali težave glede pozidave kmetijskih zemljišč in odkupovanja s strani Avstrijcev, na katere so v pismu opozorili Panvitini prašičerejci, ki so ministrico Aleksandro Pivec pozvali tudi k umiritvi strasti med kmeti in kmetijskimi podjetji in najdbi kompromisne rešitve, so navedli, da že zdajšnji zakon o kmetijskih zemljiščih pri umeščanju večjih infrastrukturnih objektov v prostor predvideva, da se ti objekti čim bolj izogibajo najboljšim kmetijskim zemljiščem. Če to ni mogoče, obstajata mehanizma plačila nadomestila za spremembo namembnosti in vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč.

Isti zakon predvideva tudi sistem trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki pa se bodo dejansko vzpostavljala ob spremembi občinskih prostorskih načrtov.

Nakup kmetijskih zemljišč tujim državljanom bi MKGP otežil s predlagano spremembo vrstnega reda predkupnih upravičencev, v katerem je sklad kmetijskih zemljišč na drugem mestu. »S tem bo sklad lažje kupoval strateško pomembna kmetijska zemljišča,« trdijo.