Kmetje bi radi, da bi lovci streljali hitreje
Izdajanje odločb za izredni odstrel je prepočasno, pravijo v kmetijsko-gozdarski zbornici. Ustavno sodišče zavrnilo zahtevo za zadržanje odstrela volkov.
Odpri galerijo
38 medvedov je bilo odstreljenih doslej. FOTO: Ljubo Vukelič
Od uveljavitve zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave je bilo odstreljenih že 38 medvedov, vendar kmetje z izvajanjem zakona niso zadovoljni, saj škoda še vedno nastaja. Od lovske zveze in lovskih družin zahtevajo intenzivnejši odstrel.
Na kmetijsko-gozdarski zbornici kot enega od vzrokov za neučinkovito izvajanje zakona navajajo prepočasno izdajanje odločb za izredni odstrel in svarijo, da bodo stopnjevali pritisk na državne organe, če se položaj ne bo spremenil do sredine avgusta, ko se bo spet sestala delovna skupina za pripravo protesta zaradi škod po zvereh.
Ponavljajo tudi svoje zahteve: ograje za zaščito premoženja pred napadi medveda in volka morajo dobiti vsi kmetje ne glede na to, ali jim je škoda že nastala; za večje rejce so ograje neprimerne, zato je treba poiskati ustreznejše ukrepe, prilagojene posameznemu rejcu; če medved ali volk prideta na pašnik, mora ustrezni organ zagotoviti ustno odločbo za njegov odstrel. Še naprej zahtevajo vzpostavitev številčnosti populacije medveda in volka na raven iz leta 1990, kar je sporno, saj sta bili takrat ti vrsti pri nas na robu izumrtja. Dodatno zahtevajo še uvrstitev zlatega šakala med lovno divjad, kar se kmalu res utegne zgoditi.
Na začetku je odstrel res potekal nekoliko počasneje, zdaj gre dobro. Pri izdaji odločbe za izredni odstrel pa je treba upoštevati administrativne postopke, kar zahteva svoj čas, odgovarja Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije.
Volka do zdaj še ni bilo odstreljenega, ne po črki interventnega zakona ne na podlagi odločbe za izredni odstrel. Zakon pri odstrelu te vrste predpisuje drugačne pogoje kot v primeru medveda. Odstrel se lahko izvede le, če je potrjeno, da se je na določenem območju v krajšem časovnem obdobju ponovilo več škod. Zavod za gozdove pripravi predlog za odstrel, na katerega mora mnenje podati zavod za varstvo narave. Če rejne živali niso bile zaščitene, mora trditev, da zaščita ni bila mogoča, potrditi še kmetijska svetovalna služba, pojasnjuje Marenče.
Zavod za gozdove je podal predlog za izredni odstrel volka na Notranjskem, pritrdil mu je zavod za varstvo narave. Odločba za izredni odstrel dveh volkov na Blokah, ki napadata govedo, še ni bila uresničena, velja do konca julija. Prav tako lovci niso bili uspešni pri odstrelu treh križancev med volkom in domačim psom iz tropa na Notranjskem. Za izredni odstrel volka iz tropa na Gorenjskem, ki pleni drobnico, pa se izvaja postopek na Arsu.
Raziskovalec velikih zveri Miha Krofel je opozoril na navzkrižje na hitro spisanega interventnega zakona z lovsko etiko, saj zakon spodbuja odstrel volkov, ko imajo mladiče, ter pri lovu dovoljuje doslej prepovedane umetne vire svetlobe, kot so reflektorji in infrardeči daljnogledi. Debata se je vnela tudi v lovskih vrstah, nekateri lovci so vodstvo lovske zveze obtožili, da se ni odzvala/ni podala nobenega stališča glede odstrela po interventnem zakonu, in da lovce spreminja v »ponižne izvajalce nalog, ki jih ukažejo drugi«. Marenče, tudi sam lovec, meni, da je zgodba bolj ekonomske narave, saj lovci v tem času manj iztržijo z mesom – ki se v vročini hitreje pokvari – in trofejami, ki so poleti slabše kakovosti kot jeseni.
Nevladni organizaciji PIC in Dondes sta na začetku izvajanja interventnega zakona na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno njegove ustavnosti. Trdita, da gre za vzporedno urejanje odstrela medvedov in volkov, saj tega že urejajo zakon o ohranjanju narave, uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. »Glede slednjega je upravno sodišče sicer prilogo, ki konkretizira odstrel medveda, odpravilo, in jo vrnilo v novo odločanje. Ministrstvo bi moralo tako pripraviti novo prilogo v skladu z navodili sodišča, ne pa da je posredovalo v sprejem interventni zakon. Takšno vzporedno urejanje krši načelopravne države, zato se je do njega negativno izrekla tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, pove Senka Šifkovič-Vrbica iz PIC. »To je nedopustna praksa, ki se lahko razširi na vsa druga področja življenja,« opozarja.
Nevladni organizaciji sta predlagali tudi začasno zadržanje odstrela volka. Zahtevo za zadržanje odstrela je sodišče zavrnilo, samo pobudo pa bo obravnavalo prednostno, verjetno po sodnih počitnicah. Šifkovič-Vrbica je povedala, da PIC nikoli ni nasprotoval odločbam za izredni odstrel posameznih volkov, s katerim se lahko razreši konflikt na določenem območju, ampak kolektivnemu odstrelu. Tudi upravno sodišče je že trikrat ugodilo tožbam navedenih organizacij, češ da se država ni pravilno lotila kolektivnega odstrela volkov, saj za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji. »Za posameznega rejca je koristneje, če se odstrel izvede na lokaciji, kjer je škoda nastala. Odstrel desetih volkov na drugih lokacijah ne pomaga.«
Na kmetijsko-gozdarski zbornici kot enega od vzrokov za neučinkovito izvajanje zakona navajajo prepočasno izdajanje odločb za izredni odstrel in svarijo, da bodo stopnjevali pritisk na državne organe, če se položaj ne bo spremenil do sredine avgusta, ko se bo spet sestala delovna skupina za pripravo protesta zaradi škod po zvereh.
88
škod po medvedu v vrednosti 42.000 evrov je bilo letos
škod po medvedu v vrednosti 42.000 evrov je bilo letos
Ponavljajo tudi svoje zahteve: ograje za zaščito premoženja pred napadi medveda in volka morajo dobiti vsi kmetje ne glede na to, ali jim je škoda že nastala; za večje rejce so ograje neprimerne, zato je treba poiskati ustreznejše ukrepe, prilagojene posameznemu rejcu; če medved ali volk prideta na pašnik, mora ustrezni organ zagotoviti ustno odločbo za njegov odstrel. Še naprej zahtevajo vzpostavitev številčnosti populacije medveda in volka na raven iz leta 1990, kar je sporno, saj sta bili takrat ti vrsti pri nas na robu izumrtja. Dodatno zahtevajo še uvrstitev zlatega šakala med lovno divjad, kar se kmalu res utegne zgoditi.
Še brez odstreljenega volka
Na začetku je odstrel res potekal nekoliko počasneje, zdaj gre dobro. Pri izdaji odločbe za izredni odstrel pa je treba upoštevati administrativne postopke, kar zahteva svoj čas, odgovarja Miha Marenče z Zavoda za gozdove Slovenije.
136
škod po volku v vrednost 96.000 evrov je bilo letos
škod po volku v vrednost 96.000 evrov je bilo letos
Volka do zdaj še ni bilo odstreljenega, ne po črki interventnega zakona ne na podlagi odločbe za izredni odstrel. Zakon pri odstrelu te vrste predpisuje drugačne pogoje kot v primeru medveda. Odstrel se lahko izvede le, če je potrjeno, da se je na določenem območju v krajšem časovnem obdobju ponovilo več škod. Zavod za gozdove pripravi predlog za odstrel, na katerega mora mnenje podati zavod za varstvo narave. Če rejne živali niso bile zaščitene, mora trditev, da zaščita ni bila mogoča, potrditi še kmetijska svetovalna služba, pojasnjuje Marenče.
Zavod za gozdove je podal predlog za izredni odstrel volka na Notranjskem, pritrdil mu je zavod za varstvo narave. Odločba za izredni odstrel dveh volkov na Blokah, ki napadata govedo, še ni bila uresničena, velja do konca julija. Prav tako lovci niso bili uspešni pri odstrelu treh križancev med volkom in domačim psom iz tropa na Notranjskem. Za izredni odstrel volka iz tropa na Gorenjskem, ki pleni drobnico, pa se izvaja postopek na Arsu.
Trenja v lovskih vrstah
Raziskovalec velikih zveri Miha Krofel je opozoril na navzkrižje na hitro spisanega interventnega zakona z lovsko etiko, saj zakon spodbuja odstrel volkov, ko imajo mladiče, ter pri lovu dovoljuje doslej prepovedane umetne vire svetlobe, kot so reflektorji in infrardeči daljnogledi. Debata se je vnela tudi v lovskih vrstah, nekateri lovci so vodstvo lovske zveze obtožili, da se ni odzvala/ni podala nobenega stališča glede odstrela po interventnem zakonu, in da lovce spreminja v »ponižne izvajalce nalog, ki jih ukažejo drugi«. Marenče, tudi sam lovec, meni, da je zgodba bolj ekonomske narave, saj lovci v tem času manj iztržijo z mesom – ki se v vročini hitreje pokvari – in trofejami, ki so poleti slabše kakovosti kot jeseni.
Interventni zakon v ustavni presoji
Nevladni organizaciji PIC in Dondes sta na začetku izvajanja interventnega zakona na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno njegove ustavnosti. Trdita, da gre za vzporedno urejanje odstrela medvedov in volkov, saj tega že urejajo zakon o ohranjanju narave, uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. »Glede slednjega je upravno sodišče sicer prilogo, ki konkretizira odstrel medveda, odpravilo, in jo vrnilo v novo odločanje. Ministrstvo bi moralo tako pripraviti novo prilogo v skladu z navodili sodišča, ne pa da je posredovalo v sprejem interventni zakon. Takšno vzporedno urejanje krši načelopravne države, zato se je do njega negativno izrekla tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, pove Senka Šifkovič-Vrbica iz PIC. »To je nedopustna praksa, ki se lahko razširi na vsa druga področja življenja,« opozarja.
»Pri izdaji odločbe za izredni odstrel je treba upoštevati administrativne postopke, kar traja.«
Miha Marenče
Miha Marenče
Nevladni organizaciji sta predlagali tudi začasno zadržanje odstrela volka. Zahtevo za zadržanje odstrela je sodišče zavrnilo, samo pobudo pa bo obravnavalo prednostno, verjetno po sodnih počitnicah. Šifkovič-Vrbica je povedala, da PIC nikoli ni nasprotoval odločbam za izredni odstrel posameznih volkov, s katerim se lahko razreši konflikt na določenem območju, ampak kolektivnemu odstrelu. Tudi upravno sodišče je že trikrat ugodilo tožbam navedenih organizacij, češ da se država ni pravilno lotila kolektivnega odstrela volkov, saj za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji. »Za posameznega rejca je koristneje, če se odstrel izvede na lokaciji, kjer je škoda nastala. Odstrel desetih volkov na drugih lokacijah ne pomaga.«
