Kmetje: Država nas sili v delo na črno

Mislinjska Dobrava – Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije pripravljajo peticijo, s katero bodo od zahtevali znižanje nepremičninskega davka. Poleg tega opozarjajo, da bodo nove obdavčitve male pridelovalce ter ponudnike prisilile v odpoved dejavnosti in delo na črno. Posledično se bo poslabšala kakovost ponudbe za potrošnike.

Vencelj Tušar, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije, v katerega je vključenih več kot 400 turističnih kmetij (približno polovico vseh v državi), je opozoril, da bo nepremičninski davek precej močno udaril turistične kmetije ter kmetije z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi. »Obdavčitev 0,75 odstotka za poslovne prostore ne vzdrži nobene računice. Kmetije, ki so zelo veliko vlagale v razvoj in imajo zato nove objekte in nove prostore, bodo zaradi njihovega visokega vrednotenja zelo obdavčene, poleg tega, da morajo že tako plačevati kredite. Bojim se, da tega ne bodo zdržale,« pravi Tušar, ki so ga na skupščini združenja turističnih kmetij včeraj še za en mandat izvolili za predsednika. Tudi gostov je manj, kriza se pozna, kupna moč je padla, opozarjajo kmetje. Čeprav se število prenočitev tujih gostov po Tušarjevih besedah ne zmanjšuje, je domačih gostov precej manj. Skupaj članice združenja ponujajo približno 3000 prenočišč, poleg nastanitvenih kmetij pa so v združenju tudi izletniške kmetije, vinotoči, osmice.

Nižji davek ali zapiranje kmetij

»Na vsak način bomo poskušali obdavčitev znižati, sicer se bodo kmetije začele zapirati,« je dejal Tušar. Tako so kmetje na srečanju podpisovali peticijo, poslali jo bodo na kmetijsko ministrstvo ter na kmetijsko gozdarsko zbornico. »Predlagamo 0,15 odstotno stopnjo obdavčitve, kajti mi opravljamo našo dejavnost v stanovanjskih prostorih, to niso prostori, ki bi bili namenjeni samo poslovni dejavnosti. Poleg tega so nekatere turistične kmetije zasedene samo en mesec na leto, druge, ki jim gre zelo dobro, morda tri mesece na leto, zato nikakor ne sprejemamo pavšalne obdavčitve 0,75 odstotka,« pojasnjuje Marko Kogelnik s turistične kmetije Klančnik iz Dravograda.

Več dela na črno

Za kmete ni sprejemljiv niti dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje – 24,10 evra za tiste, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost. »Veliko jih je že odpovedalo registracijo dejavnosti, zato se bojimo, da bo nova obdavčitev povzročila nasprotni učinek in bodo ljudje še več delali na črno. Z registracijo imajo namreč 400 evrov stroškov na leto. Za tiste, ki imajo manjše pridelave oziroma dopolnilne dejavnosti, je to preveč,« pravi Kogelnik. Enakega mnenja je tudi predsednik združenja Tušar: »Kmetija, ki bo prodala le par kilogramov solate na tržnici, bo plačala na leto približno 400 evrov davka, to ne gre. Mi smo davke pripravljeni plačevati, a takšne, da jih bodo kmetije zmogle.«

Kogelnik iz lastnih izkušenj pove, da je novih uredb, zakonov in pravilnikov toliko, da vseh ne utegnejo obvladovati. »Skrbi me, da ne bomo kje nevede naredili kar koli narobe in nas bo kaznovala inšpekcija. Seveda se je za svoje pravice treba boriti, a upam, da bo tudi naš sogovornik, to je zakonodajalec, spoznal da je škoda, če se bodo vse dobre stvari, ki se dogajajo na kmetijah, zaradi slabih zakonov začele ukinjati.« Pri tem bodo kratko potegnili tudi potrošniki, je prepričan Kogelnik, ker ne bo več tako kakovostne ponudbe na turističnih kmetijah, kot je zdaj.