Kmetje izgubljajo voljo za kmetovanje
Razvojni preboj bi omogočila okrepitev službe kmetijskega svetovanja, pravijo v kmetijsko-gozdarski zbornici. Svarijo tudi pred posledicami neupravljanja velikih zveri.
Odpri galerijo
Treba je vzpostaviti takšno družbeno klimo, kjer bo kmetovanje znova postalo cenjen poklic, pravi direktor KGZS Branko Ravnik. Fotografija je simbolična. FOTO: Uroš Hočevar
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je največja stanovska organizacija s področja kmetijstva, je letošnje leto začela s 107.169 člani, kar je skoraj 16.000 članov več kot v istem obdobju lani. Število kmetov se še zdaleč ni tako povečalo, skrivnost v porastu članstva je v spremembi izračuna katastrskega dohodka. Leta 2014 je bil sprejet nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki je po koncu prehodnega obdobja leta 2017 številnim zavezancem določil novo, višjo osnovo katastrskega dohodka. Na terenu se dogaja prav nasprotno. Število kmetij se krči, proizvodnja pa ekstenzivira ali celo opušča, ugotavljajo v zbornici.
»Ljudje izgubljajo voljo in željo po kmetovanju, kar je skrb vzbujajoče. Treba je vzpostaviti takšno družbeno klimo, kjer bo kmetovanje znova postalo cenjen poklic, in aktivno delovati na področju povezovanja v verigi preskrbe s hrano,« je na letnem srečanju z novinarji dejal direktor KGZS Branko Ravnik.
Javna služba kmetijskega svetovanja ima pri tem (razvojnem preboju) pomembno vlogo. V začetku lanskega leta so na KGZS prešli na njeno koncesijsko izvajanje. Z namenom njene generacijske prenove so zaposlili prvo skupino mlajših pripravnikov, vendar pomanjkanje denarja ovira učinkovitejšo generacijsko prenovo, pravi Ravnik.
Na zbornici se želijo več ukvarjati s spodbujanjem razvoja kmetijstva – in ne zgolj z ukrepi kmetijske politike –, kar pa ni mogoče brez finančne in kadrovske okrepitve službe kmetijskega svetovanja. »Vse službe so se z vstopom v EU okrepile, le kmetijskosvetovalna ne. Imamo manj svetovalcev kot leta 1990, zaradi česar zaostajamo tudi pri razvojnem preboju,« opozarja Ravnik.
Zaradi pomanjkanja denarja iz nacionalnega proračuna se je KGZS začela aktivno vključevati v razvojno usmerjene projekte evropskega programa Obzorje 2020, ki pomenijo dodano vrednost za sistem kmetijskega svetovanja.
Na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se povečuje vključenost v sistem certificiranja PEFC, ki zagotavlja, da so izdelki preverjenega izvora. Certificirana je že skoraj četrtina vseh gozdov, tržišče za les iz njih se povečuje, kakor tudi njegove odkupne cene. Po navedbah KGZS imajo lastniki certificiranih gozdov za do dva evra večji prihodek na kubični meter lesa.
Nasprotno pa v KGZS niso zadovoljni z iztržkom blagovne znamke Izbrana kakovost, nastale v okviru istoimenske nacionalne sheme, namenjene promociji kmetijskih pridelkov in živil, pridelanih in predelanih v Sloveniji. Želijo si, da bi se znamka bolj uveljavila in da bi kmetje za svoje izdelke dobili nekaj več denarja.
Na področju živinoreje se zbornica trudi ohranjati selekcijo živali z našemu okolju prilagojenim selekcijskim potencialom, vendar opozarja, da tudi na tem področju kakor na področju kmetijskega svetovanja potrebujemo resen sistemski premislek glede razvoja lastne selekcije, saj bo področje drugače strokovno nazadovalo.
Zbornica je lani za svoje člane opravila 1250 brezplačnih pravnih svetovanj, povezanih s pritožbami v upravnih postopkih, tožbami ali študijami za tožbo, pa tudi s številnimi drugimi področji. Povpraševanje po tej storitvi je vsako leto večje, kar odseva vse večjo normiranost kmetijstva, ugotavljajo.
Upajo, da bo poenostavitev za kmete prinesel nov strateški načrt razvoja kmetijstva v obdobju po letu 2020, ki ga mora kmetijsko ministrstvo izdelati, vlada pa potrditi do konca leta. Zbornica je pripravila svoja izhodišča za pogajanja o pripravi načrta, ki prav zdaj potekajo. Najtrdneje vztraja pri stališču, da bo morala ob izpadu evropskega denarja za slovensko kmetijstvo temu pomagati država s proračunskimi sredstvi, je poudaril predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Prvi vtisi o novem vodstvu na kmetijskem ministrstvu so po Zupaničevih ocenah pozitivni. »Ministrica Aleksandra Pivec ima posluh. Verjamem, da bomo pri strategiji razvoja slovenskega kmetijstva šli v smeri večje samopreskrbe in večje privlačnosti poklica kmet za mlade generacije.«
V lanskem letu se je KGZS veliko ukvarjal tudi z zemljiško politiko, upravljanjem tveganj v kmetijski pridelavi zaradi podnebnih sprememb in cenovnih nihanj, z velikimi zvermi ter vodovarstvom. Sistem upravljanja tveganj je po njihovem neučinkovit. V okviru projektne skupine pod okriljem kmetijskega ministrstva se zavzemajo, da se kot osnovni instrument obvladovanja tveganj ohrani obstoječi sistem zavarovanja s sofinanciranjem zavarovalne premije, ki je krito iz nacionalnega proračuna. Kot dopolnilno obliko temu sistemu pa predlagajo rizični vzajemni sklad za upravljanje katastrofičnih tveganj, ki bi se ustanovil v okviru enega od že obstoječih skladov in financiral iz proračuna države, prispevkov članov in evropskih sredstev.
Upravljanje populacije divjadi in velikih zveri je po njihovem neučinkovito. Ob odločitvah upravnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja odvzema volkov in rjavih medvedov iz narave se sprašujejo, kdo bo prevzel odgovornost za ogroženo varnost ljudi na podeželju.
»Ljudje izgubljajo voljo in željo po kmetovanju, kar je skrb vzbujajoče. Treba je vzpostaviti takšno družbeno klimo, kjer bo kmetovanje znova postalo cenjen poklic, in aktivno delovati na področju povezovanja v verigi preskrbe s hrano,« je na letnem srečanju z novinarji dejal direktor KGZS Branko Ravnik.
Mlade sile v kmetijske službe
Javna služba kmetijskega svetovanja ima pri tem (razvojnem preboju) pomembno vlogo. V začetku lanskega leta so na KGZS prešli na njeno koncesijsko izvajanje. Z namenom njene generacijske prenove so zaposlili prvo skupino mlajših pripravnikov, vendar pomanjkanje denarja ovira učinkovitejšo generacijsko prenovo, pravi Ravnik.
Na zbornici se želijo več ukvarjati s spodbujanjem razvoja kmetijstva – in ne zgolj z ukrepi kmetijske politike –, kar pa ni mogoče brez finančne in kadrovske okrepitve službe kmetijskega svetovanja. »Vse službe so se z vstopom v EU okrepile, le kmetijskosvetovalna ne. Imamo manj svetovalcev kot leta 1990, zaradi česar zaostajamo tudi pri razvojnem preboju,« opozarja Ravnik.
Zaradi pomanjkanja denarja iz nacionalnega proračuna se je KGZS začela aktivno vključevati v razvojno usmerjene projekte evropskega programa Obzorje 2020, ki pomenijo dodano vrednost za sistem kmetijskega svetovanja.
Izbrana kakovost še ni obrodila sadov
Na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se povečuje vključenost v sistem certificiranja PEFC, ki zagotavlja, da so izdelki preverjenega izvora. Certificirana je že skoraj četrtina vseh gozdov, tržišče za les iz njih se povečuje, kakor tudi njegove odkupne cene. Po navedbah KGZS imajo lastniki certificiranih gozdov za do dva evra večji prihodek na kubični meter lesa.
Nasprotno pa v KGZS niso zadovoljni z iztržkom blagovne znamke Izbrana kakovost, nastale v okviru istoimenske nacionalne sheme, namenjene promociji kmetijskih pridelkov in živil, pridelanih in predelanih v Sloveniji. Želijo si, da bi se znamka bolj uveljavila in da bi kmetje za svoje izdelke dobili nekaj več denarja.
Na področju živinoreje se zbornica trudi ohranjati selekcijo živali z našemu okolju prilagojenim selekcijskim potencialom, vendar opozarja, da tudi na tem področju kakor na področju kmetijskega svetovanja potrebujemo resen sistemski premislek glede razvoja lastne selekcije, saj bo področje drugače strokovno nazadovalo.
Upanje na poenostavitev
Zbornica je lani za svoje člane opravila 1250 brezplačnih pravnih svetovanj, povezanih s pritožbami v upravnih postopkih, tožbami ali študijami za tožbo, pa tudi s številnimi drugimi področji. Povpraševanje po tej storitvi je vsako leto večje, kar odseva vse večjo normiranost kmetijstva, ugotavljajo.
Upajo, da bo poenostavitev za kmete prinesel nov strateški načrt razvoja kmetijstva v obdobju po letu 2020, ki ga mora kmetijsko ministrstvo izdelati, vlada pa potrditi do konca leta. Zbornica je pripravila svoja izhodišča za pogajanja o pripravi načrta, ki prav zdaj potekajo. Najtrdneje vztraja pri stališču, da bo morala ob izpadu evropskega denarja za slovensko kmetijstvo temu pomagati država s proračunskimi sredstvi, je poudaril predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Prvi vtisi o novem vodstvu na kmetijskem ministrstvu so po Zupaničevih ocenah pozitivni. »Ministrica Aleksandra Pivec ima posluh. Verjamem, da bomo pri strategiji razvoja slovenskega kmetijstva šli v smeri večje samopreskrbe in večje privlačnosti poklica kmet za mlade generacije.«
Predlog sistema upravljanja tveganj
V lanskem letu se je KGZS veliko ukvarjal tudi z zemljiško politiko, upravljanjem tveganj v kmetijski pridelavi zaradi podnebnih sprememb in cenovnih nihanj, z velikimi zvermi ter vodovarstvom. Sistem upravljanja tveganj je po njihovem neučinkovit. V okviru projektne skupine pod okriljem kmetijskega ministrstva se zavzemajo, da se kot osnovni instrument obvladovanja tveganj ohrani obstoječi sistem zavarovanja s sofinanciranjem zavarovalne premije, ki je krito iz nacionalnega proračuna. Kot dopolnilno obliko temu sistemu pa predlagajo rizični vzajemni sklad za upravljanje katastrofičnih tveganj, ki bi se ustanovil v okviru enega od že obstoječih skladov in financiral iz proračuna države, prispevkov članov in evropskih sredstev.
Upravljanje populacije divjadi in velikih zveri je po njihovem neučinkovito. Ob odločitvah upravnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja odvzema volkov in rjavih medvedov iz narave se sprašujejo, kdo bo prevzel odgovornost za ogroženo varnost ljudi na podeželju.
