Kmetje: Židan, uporabi kmečko pamet!

Ptuj - »Zahtevamo menjavo kmetijskih zemljišč, višje odškodnine oziroma državni odkup vodovarstvenih zemljišč,« so danes protestno zahtevali kmetje, ki kmetujejo na ožjih vodovarstvenih območjih. Toda s sklada sporočajo, da kmetje sploh niso zainteresirani za menjavo ali prodajo zemljišč.

Nekaj sto kmetov, ki so se na travnik pred vodnim črpališčem Skorba pri Hajdini pripeljali z ogromnimi traktorji ali avtobusi, je s protestom izrazilo predvsem nezadovoljstvo z odškodninami, ki jih prejemajo za zemljišča ob prvem vodovarstvenem območju. Te na Štajerskem na letni ravni znašajo od 115 do 150 evrov na hektar. Kmetje so s kmetijskim sindikatom in predstavnikom kmetijsko-gozdarske zbornice k odgovornosti klicali predvsem kmetijskega ministra Dejana Židana, ki so ga med drugim pozivali, naj večkrat uporablja zdravo kmečko pamet.

Minister poziva k razumnosti

Predsednik sindikata kmetov Anton Medved bi odškodnine po vzoru sosednje Avstrije dvignil na tisoč evrov na hektar na leto, kar bi po njegovem glede na to, da je na najožjih vodovarstvenih območjih v Sloveniji okrog 1400 hektarov kmetijskih zemljišč oziroma malo več kot 500 kmetij, znašalo 0,7 odstotka proračuna, namenjenega za kmetijske subvencije v tekočem letu.

Kmetijski minister Dejan Židan se bo o tem predlogu s kmeti pogovarjal na marčnem sestanku, a danes je za Delo glede tega povedal: »Če kmetje poznajo drugačne metodologije, po katerih bi se odmerjale odškodnine, sem to pripravljen posredovati strokovnim institucijam. Ne morem pa privoliti v pavšalne izračune.« Židan prav tako zavrača očitke kmetov, da kot minister na področju vodovarstvenih območij ni storil ničesar: »Okoljsko ministrstvo smo prepričali, da lahko omejitve komu, ki ima svojo zemljo na vodovarstvenem območju, bistveno zmanjšajo možnost preživetja in da moramo tem ljudem dati odškodnine«.

Zemljo bi menjali ali prodali

Okrog štirideset odstotkov kmetov bi po besedah predstavnika Civilne iniciative Dravsko polje Milana Unuka namesto odškodnin svojo zemljo na vodovarstvenem pasu zamenjalo, zanjo pa so pripravljeni plačati enako najemnino kot drugi kmetje: »A kaj, ko malih kmetov ne posluša nihče, vsi, skupaj z ministrom Židanom, zgolj ščitijo interese velikih, kot je pri nas Perutnina Ptuj.« Unuk, ki ima na ožjem vodovarstvenem območju malo več kot osem hektarov zemljišč (na območju Skorbe, Vidma in Šikol je te zemlje za 107 hektarov), meni, da kmetom, ki kmetujejo v vodovarstvenem pasu, glavno težavo predstavljajo večji stroški z obdelavo zemljišč, zapletena birokracija in manjši dohodki po hektaru. Tega se zaveda tudi minister Dejan Židan, a kmetom kljub temu sporoča: »Višine odškodnin so izračunale strokovne institucije in ne gre za politične odločitve.«

Sklad drugače kot kmetje

Toda na skladu kmetijskih zemljišč sporočajo, da kmetje menjavi zemljišč niso naklonjeni, prav tako ne odkupu njihovih zemljišč na vodovarstvenih območjih. »Iz obsežne naloge, ki jo je sklad izvajal dobrega pol leta, je izšlo le pet menjalnih pogodb,« pravi Anka Stopinšek s sklada in dodaja, da je sklad septembra 2012 poslal 186 kmetijskim gospodarstvom dopise, ali so zainteresirani za pridobitev nadomestnih zemljišč za zemljišča, ki jih imajo v lasti na vodovarstvenih območjih: 127 strank ni odgovorilo, izmed tistih, ki so, pa je odškodnino želela zgolj ena stranka. Po besedah Stopinškove želi večina kmetov zemljišča na vodovarstvenih območjih zadržati, »obenem pa v last ali zakup dobiti še površino sklada. Z zamenjavami se večinoma ne strinjajo, svojih zemljišč pa tudi nočejo prodajati. Če bi to želeli, bi jih sklad že zdavnaj odkupil po tržnih cenah.«