Tiskane izdaje
Peti medijski festival Naprej/Forward, ki se končuje jutri, so v treh dneh obiskali številni novinarji, medijski delavci in drugi obiskovalci. Društvo novinarjev Slovenije je nanj povabilo nekatere tuje in domače ugledne medijske goste, ki so predstavili svoje projekte in občinstvu prinesli znanje, kako javnosti ponuditi kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine, denimo o prilagajanju radia digitalnemu trgu in virtualnemu svetu ali pa o tem, kako v slabih razmerah ustvarjati kakovostne vsebine za mlado občinstvo.
Organizatorjem festivala je uspelo z vseh koncev Evrope zbrati tudi slovenske dopisnike, ki so prikazali, »kako svet razume slovenska duša na tujem«. Na odru pa se je zgodila tudi »časopisna kolumna v živo« skozi novinarski duo Milharčič-Dežulović. Današnji dan je bil posvečen preiskovalnem novinarstvu. Z zgodbami #PanamaPapers, ki razkrivajo pretakanje denarja v davčne oaze, s sledenjem orožju čez Balkan do bojišč v Siriji ter zgodbo Florence Hartman so obiskovalci spoznali, kako dolgotrajni in obsežni so novinarski preiskovalni projekti.
Medijska bera se je z izborom izstopajočih slovenskih projektov poklonila najboljšim, novinarji pa so dovolili, da jim Medijsko ogledalo nastavijo njihovi bralci, poslušalci in gledalci, ki so si zaželeli več angažiranega in neodvisnega novinarstva.
S stanovskimi nagradami Čuvaj/Watchdog so novinarji danes nagradili izbrane projekte in kolege, ki so letos izstopili iz povprečja. Nagrado za življenjsko delo je prejela novinarka Vala 202 Nina Zagoričnik, med nagrajenci pa so tudi Delovi novinarji: Tina Kristan za razkritje izplačevanja profesorskih dodatkov ter Anuška Delić z ekipo Delovih novinarjev za projekt PanamaPapers.
Čuvaja za izstopajoč novinarski dosežek je prejela novinarka Dela Tina Kristan.
Anekdota o enem od zdaj že upokojenih novinarjev pravi, da se je zvezna vlada zatresla, ko je sedel za pisalni stroj. Ali se je res, ne vemo, vemo pa, da se je do temeljev zatresla slovenska, ko je, če uporabimo vsebino anekdote, za računalnik sedla novinarka Delovih Ozadij Tina Kristan. In v nasprotju z anekdoto v tem primeru zagotovo vemo, da se je vlada zaradi dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah ljubljanske univerze zatresla zares močno. Redko se danes v slovenskem novinarstvu zgodi, da ima kakšna dobra novinarska zgodba tako eksploziven učinek.
Eksploziven učinek pisanja Tine Kristan pa ni bil posledica senzacionalizma ali bombastičnega podajanja nekih splošnih ugotovitev, temveč plod vestnega in natančnega dela ter kirurško natančnega preverjanja vseh pridobljenih podatkov, na katere je novinarka vztrajno čakala ali jih pridobivala tudi več tednov.
Delova novinarka in nagrajenka Tina Kristan Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Čuvaja za izstopajoč novinarski dosežek je prejel projekt #PanamaPapers, Delo.
Zakaj je ta projekt pomemben? Ker izvrstno usmerja fokus v eno največjih anomalij sodobnih politik, to je odtekanje davkoplačevalskega denarja iz nacionalnih proračunov. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je prek mednarodne novinarske organizacije Projekt za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) dostop do dokumentov omogočil tudi Anuški Delić, novinarki Dela.
Delova novinarka in nagrajenka Anuška Delić Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Tako je slovenski medij, in z njim Slovenija, postal del globalnega preiskovalnega projekta, v katerem je sodelovalo kar 376 novinarjev iz 76 držav. Rezultati projekta so sad enoletnega preiskovanja vseh vpletenih novinarjev. Dokumente je bilo treba temeljito analizirati in raziskati, saj so novinarji le z veščinami preiskovalnega novinarstva lahko dobili vpogled v pogosto pred nacionalnimi finančnimi uradi skrito premoženje v davčnih oazah. V Sloveniji dokumenti sicer niso navrgli tako »prestižnega ulova« kot v tujini, so pa vseeno pokazali, da Slovenija ni imuna na ta pojav. In nenazadnje je pomembno tudi utrjevanje dobrih žvižgaških izkušenj in skupinskih novinarskih akcij.
Delova ekipa, ki je sodelovala pri projektu #PanamaPapers Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Čuvaja za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu so podelili novinarki Vala 202 Nini Zagoričnik.
Večino svoje medijske kariere je posvetila področju kulture v najširšem in tudi najbolj žlahtnem pojmovanju, še posebej filmu, arhitekturi in gledališču. V skoraj 40 letih sodelovanja z Radiom Slovenija je ustvarila izjemno obsežen opus oddaj in prispevkov ter postala eno najbolj prepoznavnih medijskih imen s področja kulture. Na njenem »radijskem seznamu« je več kot 800 intervjuvancev z različnih področij, pred njenim mikrofonom so se znašli svetovno priznani igralci, režiserji, umetniki, od Harrisona Forda do Danisa Tanovića.
Nina Zagoričnik, nagrajenka za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu Foto Jože Suhadolnik/Delo
Od 1995 pripravlja četrtkovo večerno pogovorno oddajo Proti etru, spet ta dež, v kateri gosti tako eminentne slovenske in tuje ustvarjalce, kot mlade. Dragocen je tudi njen mentorski prispevek v uredništvu, podpira in usmerja mlajše sodelavce Vala 202 pri pripravi dnevnih oddaj o kulturi Kulturnice, še vedno pa od vseh skupaj obišče in »pokrije« prepričljivo največ kulturnih dogodkov. Pooseblja izviren, kreativno umetniški pristop, daleč od ustaljenega ali pa »excelovskega«, »birokratskega« pisarniškega novinarstva in prav to jo najbolj določa, zaznamuje njeno delo in njene radijske presežke.
