»Ko pokopljemo enega, že odkrijejo pet novih mezoteliomov«
Goriški zdravniki in zobozdravniki so dopoldne ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu, ki opravlja tekoče posle, predali poziv, naj odločevalci pri obremenitvah okolja »izhajajo iz zdravja ljudi«.
Odpri galerijo
Cementarna Salonit Anhovo: kolikšna nevarnost grozi iz njihovih emisij pri sosežigu odpadkov? FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Goriški zdravstveni delavci stopnjujejo pritisk na odločevalce, ki imajo v rokah vlogo anhovskega Salonita za povečan sežig odpadkov. Danes so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu, ki opravlja tekoče posle, predali podpise 593 zdravnikov s pozivom, naj pri obremenitvah okolja »izhajajo iz zdravja ljudi«. S podpisi pod peticijo se je zdravnikom pridružilo tudi dobrih tisoč petsto Slovencev, večinoma prebivalcev Soške doline.
Pred dvema tednoma je goriške zdravnike in zobozdravnike z Nevenko Mlinar, zdravnico nekdanje obratne Salonitove ambulante na čelu, v njihovih prizadevanjih k bolj odgovornemu pristopu države do okolja in zdravja ljudi ob Soči podprla Zdravniška zbornica Slovenije.
Slovenski zdravniki, pravi Mlinarjeva, ne morejo več molče spremljati nadaljnjega brezobzirnega onesnaževanja okolja, ki ga je v zadnjih desetletjih zaznamovala proizvodnja azbestnih oziroma cementnih izdelkov, zdaj pa ga sosežig odpadkov v Salonitu. Ta, nekoč največji onesnaževalec z azbestom, osnovno gorivo tudi do 60-odstotno nadomešča z večinoma uvoženimi odpadki. Iz vloge, naslovljene na Arso, je razbrati, da namerava količine odpadkov s 109.000 ton povečati na 135.000 ton. Trenutna zakonska ureditev obratom, ki sosežigajo odpadke, dovoljuje nekajkrat večje izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak kot »pravim« sežigalnicam. Tudi Salonit ni izjema.
Prav »ugodnosti«, ki jih naša zakonodaja omogoča sosežigu, so ob dejstvu, da smejo izpuste meriti pooblaščeni izvajalci po naročilu onesnaževalcev, srž poziva slovenskih zdravnikov Arsu in okoljskemu ministrstvu.
Zdravniki opozarjajo na število obolelih zaradi mezotelioma – v zadnjega pol stoletja so na novo odkrili 849 primerov –, pljučnih rakov, azbestoze, plevralnih plakov …, ki je že preseglo tri tisoč, še več obolelih je pričakovati v bližnji prihodnosti. Azbestu je bilo po podatkih študije kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Sloveniji izpostavljenih več kot 23.000 ljudi, glede na tudi do 40-letno latentno dobo je množičen izbruh mezotelioma in pljučnega raka pričakovati prav po 2020. Zato se sprašujejo, kako bodo izpusti iz sosežiga odpadkov v Salonitu vplivali na obolevanje in umrljivost okoliških prebivalcev, ki so že oboleli zaradi azbesta in v kolikšnem geografskem obsegu. Ali bo zdravstvena stroka sploh lahko ločila, kaj je posledica pretekle uporabe azbesta in kaj današnjih polutantov?
Varne mejne vrednosti je treba določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo, pravijo. Od tod tudi njihov poziv k »izenačitvi« različnih emisijskih mejnih vrednosti za sežigalnice odpadkov in industrijske peči, ki sosežigajo. Nedopustno je namreč, da so vrednosti, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, določene po meri onesnaževalcev namesto po meri zdravja ljudi.
Bogomir Bavdaž, predsednik Eka Anhovo, obžaluje, da so ljudi ob Soči v boju proti onesnaževanju doslej bolj podpirali ljudje iz drugih krajev države kot pa njihova lokalna oblast. Sicer pa Bavdaž tudi v nasprotovanju sosežiganju v Tešu vidi »anhovsko zgodbo«: »Tudi nam so vodilni iz Salonita na predstavitvi sosežiga obljubljali marsikaj. Na referendumu se nas je večina izrekla proti, a je prek občine vse šlo po drugi poti. Zdaj je ni hiše, kjer ne bi imeli vsaj enega obolelega oziroma celo mrtvega zaradi pljučnega raka, mezotelioma, azbestoze … Ko pokopljemo enega, že odkrijejo štiri ali pet novih mezoteliomov.«
Minister Simon Zajc: Skrb, da se pri odločanju o okolju ne upošteva zdravstveni vidik, je odveč
»Okolje in zdravje sta tesno povezana, zato razumem skrb zdravnikov, njihova skrb je seveda zelo utemeljena,« se je na zbrane podpise zdravnikov odzval minister Simon Zajc. Zagotovil jim je še, da je zdravniška stroka že zdaj vključena v postopke. V času pridobivanja okoljskih dovoljenj se za mnenje namreč vpraša tudi ministrstvo za zdravje, zato je skrb, da se pri odločanju o okolju ne upošteva zdravstveni vidik, je dejal, odveč.
Minister je zdravnikom razločil načrte, ki jih je imel glede sanacije s preteklostjo obremenjenih območij. To problematiko je želel nasloviti v popolnoma novem zakonu o varovanju okolja. Namen je bil, da se zagotovi sistemski vir financiranja za taka območja, tako da bi bilo na leto na voljo od pet do deset milijonov evrov za sanacijo v preteklosti obremenjenih območij. Prav tako bi v novem zakonu uredili tudi meritve, ki jih morajo izvajati onesnaževalci. To bi uredili tako, da bi onesnaževalci plačali meritve, izvajala pa bi jih država. »Videli bomo, kako bo naslednji minister gledal na to tematiko,« je še dejal minister Zajc.
Kar se tiče sežigalnic, pa meni, da Slovenija potrebuje objekt za termično obdelavo odpadkov predvsem za monosežig, pri katerem so mejne vrednosti strožje. »Še vedno namreč menim, da Slovenija mora poskrbeti za svoje odpadke, saj se bomo sicer soočali z zdravstvenim problemom odpadkov, ki bodo ležali po ulicah.«
»Okolje in zdravje sta tesno povezana, zato razumem skrb zdravnikov, njihova skrb je seveda zelo utemeljena,« se je na zbrane podpise zdravnikov odzval minister Simon Zajc. Zagotovil jim je še, da je zdravniška stroka že zdaj vključena v postopke. V času pridobivanja okoljskih dovoljenj se za mnenje namreč vpraša tudi ministrstvo za zdravje, zato je skrb, da se pri odločanju o okolju ne upošteva zdravstveni vidik, je dejal, odveč.
Minister je zdravnikom razločil načrte, ki jih je imel glede sanacije s preteklostjo obremenjenih območij. To problematiko je želel nasloviti v popolnoma novem zakonu o varovanju okolja. Namen je bil, da se zagotovi sistemski vir financiranja za taka območja, tako da bi bilo na leto na voljo od pet do deset milijonov evrov za sanacijo v preteklosti obremenjenih območij. Prav tako bi v novem zakonu uredili tudi meritve, ki jih morajo izvajati onesnaževalci. To bi uredili tako, da bi onesnaževalci plačali meritve, izvajala pa bi jih država. »Videli bomo, kako bo naslednji minister gledal na to tematiko,« je še dejal minister Zajc.
Kar se tiče sežigalnic, pa meni, da Slovenija potrebuje objekt za termično obdelavo odpadkov predvsem za monosežig, pri katerem so mejne vrednosti strožje. »Še vedno namreč menim, da Slovenija mora poskrbeti za svoje odpadke, saj se bomo sicer soočali z zdravstvenim problemom odpadkov, ki bodo ležali po ulicah.«
Pred dvema tednoma je goriške zdravnike in zobozdravnike z Nevenko Mlinar, zdravnico nekdanje obratne Salonitove ambulante na čelu, v njihovih prizadevanjih k bolj odgovornemu pristopu države do okolja in zdravja ljudi ob Soči podprla Zdravniška zbornica Slovenije.
Preberite še:
- Občani proti sežigu, ki ne rešuje težav z odpadki
- Iz Salonita se manj praši, strupov pa je več
- Onesnaževalci dovoljenja vse prevečkrat »olastninijo«
- Občani proti sežigu, ki ne rešuje težav z odpadki
- Iz Salonita se manj praši, strupov pa je več
- Onesnaževalci dovoljenja vse prevečkrat »olastninijo«
Slovenski zdravniki, pravi Mlinarjeva, ne morejo več molče spremljati nadaljnjega brezobzirnega onesnaževanja okolja, ki ga je v zadnjih desetletjih zaznamovala proizvodnja azbestnih oziroma cementnih izdelkov, zdaj pa ga sosežig odpadkov v Salonitu. Ta, nekoč največji onesnaževalec z azbestom, osnovno gorivo tudi do 60-odstotno nadomešča z večinoma uvoženimi odpadki. Iz vloge, naslovljene na Arso, je razbrati, da namerava količine odpadkov s 109.000 ton povečati na 135.000 ton. Trenutna zakonska ureditev obratom, ki sosežigajo odpadke, dovoljuje nekajkrat večje izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak kot »pravim« sežigalnicam. Tudi Salonit ni izjema.
Število obolelih hitro narašča
Prav »ugodnosti«, ki jih naša zakonodaja omogoča sosežigu, so ob dejstvu, da smejo izpuste meriti pooblaščeni izvajalci po naročilu onesnaževalcev, srž poziva slovenskih zdravnikov Arsu in okoljskemu ministrstvu.
Zdravniki opozarjajo na število obolelih zaradi mezotelioma – v zadnjega pol stoletja so na novo odkrili 849 primerov –, pljučnih rakov, azbestoze, plevralnih plakov …, ki je že preseglo tri tisoč, še več obolelih je pričakovati v bližnji prihodnosti. Azbestu je bilo po podatkih študije kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v Sloveniji izpostavljenih več kot 23.000 ljudi, glede na tudi do 40-letno latentno dobo je množičen izbruh mezotelioma in pljučnega raka pričakovati prav po 2020. Zato se sprašujejo, kako bodo izpusti iz sosežiga odpadkov v Salonitu vplivali na obolevanje in umrljivost okoliških prebivalcev, ki so že oboleli zaradi azbesta in v kolikšnem geografskem obsegu. Ali bo zdravstvena stroka sploh lahko ločila, kaj je posledica pretekle uporabe azbesta in kaj današnjih polutantov?
Bogomir Bavdaž, predsednik Eka Anhovo, tudi v nasprotovanju sosežiganju v Tešu vidi »anhovsko zgodbo«. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vrednosti po meri onesnaževalcev
Varne mejne vrednosti je treba določiti za vse prebivalce enako, ne glede na to, iz katere dejavnosti ali tehnologije izhajajo, pravijo. Od tod tudi njihov poziv k »izenačitvi« različnih emisijskih mejnih vrednosti za sežigalnice odpadkov in industrijske peči, ki sosežigajo. Nedopustno je namreč, da so vrednosti, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, določene po meri onesnaževalcev namesto po meri zdravja ljudi.
Levica sklicuje nujno sejo odborov za zdravstvo in za okolje
Pozivu zdravnikov se je pridružila Levica, ki napoveduje sklic nujne seje odbora za zdravstvo in odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Kakršenkoli nadaljnji sosežig odpadkov v cementarni Salonit Anhovo (ali katerikoli drugi sosežigalnici) pod pogoji, ki niso enaki pogojem, pod katerimi poteka sežig v sežigalnicah odpadkov, je nesprejemljiv, pravijo. Prav tako je zanje nesprejemljivo, da že tako zdravstveno obremenjeno prebivalstvo Srednje Soške doline trpi še nadaljnje povečevanje obsega umazane proizvodnje klinkerja za italijanske cementarne in s tem povezano povečanje sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Samo v letu 2018 je Salonit Anhovo sežgal nekaj več kot trikrat toliko odpadkov kot naša največja sežigalnica v Celju, emisije dušikovih oksidov so bile oseminpetdesetkrat višje, emisije organskih spojin skoraj tisočkrat višje, emisije žveplovih oksidov pa dvaindvajsetkrat višje.
Pozivu zdravnikov se je pridružila Levica, ki napoveduje sklic nujne seje odbora za zdravstvo in odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Kakršenkoli nadaljnji sosežig odpadkov v cementarni Salonit Anhovo (ali katerikoli drugi sosežigalnici) pod pogoji, ki niso enaki pogojem, pod katerimi poteka sežig v sežigalnicah odpadkov, je nesprejemljiv, pravijo. Prav tako je zanje nesprejemljivo, da že tako zdravstveno obremenjeno prebivalstvo Srednje Soške doline trpi še nadaljnje povečevanje obsega umazane proizvodnje klinkerja za italijanske cementarne in s tem povezano povečanje sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo. Samo v letu 2018 je Salonit Anhovo sežgal nekaj več kot trikrat toliko odpadkov kot naša največja sežigalnica v Celju, emisije dušikovih oksidov so bile oseminpetdesetkrat višje, emisije organskih spojin skoraj tisočkrat višje, emisije žveplovih oksidov pa dvaindvajsetkrat višje.
Bogomir Bavdaž, predsednik Eka Anhovo, obžaluje, da so ljudi ob Soči v boju proti onesnaževanju doslej bolj podpirali ljudje iz drugih krajev države kot pa njihova lokalna oblast. Sicer pa Bavdaž tudi v nasprotovanju sosežiganju v Tešu vidi »anhovsko zgodbo«: »Tudi nam so vodilni iz Salonita na predstavitvi sosežiga obljubljali marsikaj. Na referendumu se nas je večina izrekla proti, a je prek občine vse šlo po drugi poti. Zdaj je ni hiše, kjer ne bi imeli vsaj enega obolelega oziroma celo mrtvega zaradi pljučnega raka, mezotelioma, azbestoze … Ko pokopljemo enega, že odkrijejo štiri ali pet novih mezoteliomov.«
