Ko sluh enkrat izgubimo, se ne povrne več
Ozaveščanje o hrupu: Že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 decibelov, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja
Odpri galerijo
Sluh si lahko zaščitimo tudi s primerno glasnostjo na osebnih zvočnih napravah. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Kar 16 odstotkov prebivalcev držav EU ima kronično poškodbo sluha, število okvar pa narašča čedalje hitreje. Pri nas ima okvaro sluha približno 150.000 ljudi, toda le pri polovici je to ugotovljeno. Na to ob letošnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki ga v svetu zaznamujejo zadnjo sredo v aprilu, opozarjajo na zvezi društev gluhih in naglušnih.
Ob mednarodnem dnevu, katerega namen je ozaveščati o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja zastrašujoč podatek, da 1,1 milijarde mladim grozi okvara sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdionaprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane. Izpostavljenost visokim ravnem hrupa, nad 85 decibelov, lahko namreč povzroči trajne poškodbe sluha. Po poročilu SZO hrup že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 decibelov, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, otrokom pa težave pri učenju.
Še posebno pri mladih je velikokrat vzrok za poškodbo sluha napačna uporaba slušalk. Zaradi grobega potiskanja slušalk v uhlje nastanejo mehanske poškodbe zunanjega ušesa in sluhovoda, zaradi preglasne glasbe pa poškodbe bobniča in senzornih celic v notranjem ušesu. Po raziskavi nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 34,9 odstotka slovenskih najstnikov vsak dan posluša glasbo po slušalkah, pri čemer 42,7 odstotka vprašanih to počne več kot uro skupaj, kar že lahko pomeni tveganje, še posebno če se to dogaja večkrat na teden in poslušalci glasbo naravnajo na preveliko glasnost.
Kot opozarja generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus, se morajo mladi zavedati, da se sluh, ko ga enkrat izgubijo, ne bo več povrnil. S preprostimi preventivnimi ukrepi pa lahko ljudje še naprej uživajo v glasbi, ne da bi ogrozili sluh. Varno poslušanje je odvisno od intenzivnosti ali glasnosti zvoka ter trajanja in pogostosti poslušanja. Kot svetujejo v zvezi društev gluhih in naglušnih, sluh zaščitimo tako, da ohranimo primerno glasnost na osebnih zvočnih napravah. Ob obisku glasnih prizorišč pa uporabimo posebne čepke, s čimer se zmanjša glasnost za 15 do 30 decibelov, ravno toliko, da zaščitimo sluh, kar pa ne vpliva na užitek ob glasbi. Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko nadzorujemo varne ravni poslušanja.
Zveza društev gluhih in naglušnih se dejavno vključuje v preprečevanje okvar sluha ter promocijo za njegovo zdravljenje in rehabilitacijo, in sicer s predavanji, posveti, informiranjem in ozaveščanjem širše javnosti ter svetovanjem in pomočjo posameznikom. Opozarjajo, da je pri nas 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, ki imajo v hrupnem okolju pogosto težave z razumevanjem govora, saj je bistveno okrnjena njihova sposobnost osredotočiti se na govor in obenem zanemariti vse tisto, kar jih ne zanima. Spretnost, ki je za normalno slišeče običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvarjenim sluhom povzroča veliko težav. Prav zato marsikateri uporabnik obupa nad slušnim aparatom, saj kljub visokorazviti tehnologiji hrup v okolju še vedno močno krepijo.
Znano je tudi, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države pozivajo k zmanjšanju hrupa v okolju in k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju.
Ob mednarodnem dnevu, katerega namen je ozaveščati o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja zastrašujoč podatek, da 1,1 milijarde mladim grozi okvara sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdionaprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane. Izpostavljenost visokim ravnem hrupa, nad 85 decibelov, lahko namreč povzroči trajne poškodbe sluha. Po poročilu SZO hrup že pri nižjih stopnjah, to je nad 55 decibelov, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, otrokom pa težave pri učenju.
Napačna uporaba slušalk povzroča mehanske poškodbe zunanjega ušesa in sluhovoda.
Pozivajo k zmanjšanju hrupa v okolju in ohranjanju mirnih območij v urbanem okolju.
Pozivajo k zmanjšanju hrupa v okolju in ohranjanju mirnih območij v urbanem okolju.
Nevarna napačna uporaba slušalk
Še posebno pri mladih je velikokrat vzrok za poškodbo sluha napačna uporaba slušalk. Zaradi grobega potiskanja slušalk v uhlje nastanejo mehanske poškodbe zunanjega ušesa in sluhovoda, zaradi preglasne glasbe pa poškodbe bobniča in senzornih celic v notranjem ušesu. Po raziskavi nacionalnega inštituta za javno zdravje kar 34,9 odstotka slovenskih najstnikov vsak dan posluša glasbo po slušalkah, pri čemer 42,7 odstotka vprašanih to počne več kot uro skupaj, kar že lahko pomeni tveganje, še posebno če se to dogaja večkrat na teden in poslušalci glasbo naravnajo na preveliko glasnost.
85
decibelov lahko povzroči trajne poškodbe sluha
decibelov lahko povzroči trajne poškodbe sluha
Kot opozarja generalni direktor SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus, se morajo mladi zavedati, da se sluh, ko ga enkrat izgubijo, ne bo več povrnil. S preprostimi preventivnimi ukrepi pa lahko ljudje še naprej uživajo v glasbi, ne da bi ogrozili sluh. Varno poslušanje je odvisno od intenzivnosti ali glasnosti zvoka ter trajanja in pogostosti poslušanja. Kot svetujejo v zvezi društev gluhih in naglušnih, sluh zaščitimo tako, da ohranimo primerno glasnost na osebnih zvočnih napravah. Ob obisku glasnih prizorišč pa uporabimo posebne čepke, s čimer se zmanjša glasnost za 15 do 30 decibelov, ravno toliko, da zaščitimo sluh, kar pa ne vpliva na užitek ob glasbi. Z aplikacijami na pametnih telefonih lahko nadzorujemo varne ravni poslušanja.
Težave uporabnikov slušnega aparata
150.000
Slovencev ima okvaro sluha
Slovencev ima okvaro sluha
Zveza društev gluhih in naglušnih se dejavno vključuje v preprečevanje okvar sluha ter promocijo za njegovo zdravljenje in rehabilitacijo, in sicer s predavanji, posveti, informiranjem in ozaveščanjem širše javnosti ter svetovanjem in pomočjo posameznikom. Opozarjajo, da je pri nas 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, ki imajo v hrupnem okolju pogosto težave z razumevanjem govora, saj je bistveno okrnjena njihova sposobnost osredotočiti se na govor in obenem zanemariti vse tisto, kar jih ne zanima. Spretnost, ki je za normalno slišeče običajna in poteka nezavedno, ljudem z okvarjenim sluhom povzroča veliko težav. Prav zato marsikateri uporabnik obupa nad slušnim aparatom, saj kljub visokorazviti tehnologiji hrup v okolju še vedno močno krepijo.
Znano je tudi, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države pozivajo k zmanjšanju hrupa v okolju in k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju.
