Ko so živali v pomoč in ohranjajo zdrav duh

Ugodni vplivi domačih živali na počutje in zdravje – Starejših ne le kratkočasijo, ampak nanje delujejo tudi terapevtsko.
Fotografija: Domače živali ugodno vplivajo na njihove skrbnike.
FOTO: Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Domače živali ugodno vplivajo na njihove skrbnike. FOTO: Igor Zaplatil

Ljubljana – Znanstveno je dokazano, da bližina živali ugodno vpliva na počutje ljudi, seveda pa le na tiste, ki imajo radi živali. Nekaterim so nadležne, drugim pa osmislijo življenje, še posebej, ko se že nabere veliko let.

Domače živali, ki so z leti marsikje postale del družine, vnašajo v medčloveške odnose nove dimenzije in ponavadi mehčajo ostrino odnosov in napetosti tako pri posamezniku kot skupini. Domače živali so zelo različne, največ pa je psov in mačk. Kot nam je povedala Tatjana Malgaj, predsednica Zveze felinoloških društev Slovenije, so »mačke primerne hišne ljubljenke za vse generacije, od zgodnjega otroštva do pozne starosti. Uspešno so vključene tudi v terapijo z živalmi, ki jih uporabljajo tako pri otrocih, mladostnikih, psihičnih bolnikih in tudi v domovih za ostarele. Dokazano je, da že božanje mačke in poslušanje njenega predenja, ko leži v naročju človeka, lahko pripomoreta k boljšemu zdravju, znižujeta krvni tlak, pomirjata in celo zvišujeta odstotek preživelih po srčnem infarktu«.



Zagotovo je to, da nekdo, ki je že starejši, in skrbi še za eno bitje, velika odgovornost in hkrati neka prostovoljna prisila, da v svojem življenju ohrani dejavnost in nek red. Za dejavnejše so primerni psi dobra odločitev, za tiste z večjim omejitvami pa mačke ali kakšne druge živali, ki ne potrebujejo toliko gibanja. Kot ugotavlja Malgajeva, »starejši ljudje, še posebej v mestih, pogosto ostanejo sami. Krog prijateljev se krči, še posebno takrat, ko postane tudi gibanje oteženo. Za take je mačka prava izbira, če le čuti naklonjenost do teh živali. Skrb za žival ohranja v človeku zdrav duh, saj čuti odgovornost do živega bitja. Ob tem se počuti koristnega in tudi ljubljenega, saj mu mačka skrb vrača z naklonjenostjo in vdanostjo. S skrbjo za mačko starejši lastniki ohranjajo tudi delovne navade. Mački je treba vsak dan čistiti mačje stranišče, treba jo je nahraniti in občasno tudi negovati. Mačka, ki živi v stanovanju, potrebuje tudi gibanje, vendar ni zahtevna. Tudi starejši lastnik, ki ima težave pri gibanju, lahko zadosti tej potrebi. Zadostuje že vrvica, zmečkan papir, žogica ... S takimi igračami spodbudi mačko k igri. Ob mačjih norčijah pa se lahko človek razvedri in tudi sprosti«.


 

Obiskal jih je celo konj


Zanimalo nas je tudi kakšen odnos imajo do domačih živali v domovih za starejše in zaupali so nam kar nekaj zanimivih izkušenj. V nekaterih nimajo svojih živali, dobivajo pa živalske obiske, drugje pa imajo zelo pisano paleto različnih ljubljenčkov.
Dom starejših občanov Krško nima svojih živali, jih pa redno obiskujejo psi društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Ocenjujejo, da imajo terapevtski psi dober vpliv na starejše ljudi, predvsem krepijo ta stik pri stanovalcih z demenco, saj pri teh zaznavanje zaradi bolezni slabi. Zato so se letos tudi v brežiškem domu upokojencev odločili za sodelovanje z njimi. Tudi v kranjskem domu upokojencev nimajo živali, jih pa pogosto obiskujejo psi istega društva, da stanovalcem, ki jih imajo radi, omogočijo druženje z njimi in božanje. Ti psi so šolani in mirni, zato ni strahu, da bi koga ugriznili. Včasih pa svojci pripeljejo na obisk svoje živali stanovalcem, tako jih je med drugim obiskal celo konj.

Mojca Hrastnik, direktorica Našega doma na Vranskem, je povedala, da imajo v okviru projekta Zeleno (samopreskrba doma za starejše z lastno pridelano zelenjavo, sadjem, čaji, jajci) domske kokoši, za katere samostojno skrbi njihov uporabnik. »Zanj skrb za kokoši, hranjenje kokoši, pobiranje jajc in drugo pomeni skrb in obveznost, hkrati pa tudi osebno rast in napredek, saj je iz življenja brezdomca in dolgoletnega alkoholika zmogel velik premik v smeri treznosti in oblikovanja zdravih medsebojnih odnosov.« V enoti Muretinci ptujskega doma upokojencev imajo več živali, za katere skrbijo stanovalci ob podpori delovnega inštruktorja in animatorja. Imajo jih, ker pozitivno vplivajo na počutje stanovalcev in jim osmišljajo bivanje. V ostalih enotah imajo muce in redne obiske terapevtskega psa hrta, katerega lastnica in vodnica je v domu zaposlena animatorka. Ugotavljajo, kot pravi direktorica Jožica Šemnički, da »stik z živalmi pomeni višjo kakovost življenja za osebe, ki so tudi same imele in skrbele za živali«.

Brez sprehode ne gre.<br />
FOTO: Jože Suhadolnik
Brez sprehode ne gre.
FOTO: Jože Suhadolnik



 

Od ovc do kokošk s petelinom


V Domu starejših Rakičan imajo že desetletja domače živali. »Trenutno imamo v našem zavodu muco, zajčke, grlice, morskega prašička in zlate ribice. Do lani pa smo imeli tudi dva kozlička, ki pa smo ju morali zaradi bolezni odstraniti. Za živali v našem domu skrbijo zaposleni na delovni terapiji, ki so odgovorni za to, da je za živali primerno poskrbljeno (prehrana, nastanitev, nega). Stanovalci pa se seveda po svojih zmožnostih vključujejo v skrb zanje in pomagajo. Imeli smo stanovalko, ki je vsak dan kozličkom očistila prostor, jim natresla sveže seno, nalila vodo. Naši stanovalci po večini prihajajo iz ruralnega okolja, večina jih je imela doma kakšne živali, zato zelo radi skrbijo zanje, jih ljubkujejo.

»Kot kažejo številne raziskave, živali naših stanovalcev ne le kratkočasijo, ampak nanje delujejo tudi terapevtsko – pomagajo zmanjševati motnje fizičnega, psihičnega in socialnega počutja,« je pojasnila Jožica Hudžar o njihovih izkušnjah.
Zagotovo pa imajo v Domu starejših občanov v Novem mestu zanimiv pristop k integraciji živali v domsko institucijo, kar zelo dobro vpliva na psihofizično počutje in socialno interakcijo posameznika, ki sta mu bolezen, okvara ali prizadetost onemogočili polnovredno, pogosto tudi samostojno in neodvisno funkcioniranje. Kot nam je povedala Petra Mihalič, vodja službe rehabilitacije, so se »že pred dvanajstimi leti odločili, da imamo ob domu domačijo, na kateri domujejo koze, ovce, konjiček poni, zajčki, kokoške s petelinom, muce in psička Tiša. Za njih skrbi, pod vodenjem zaposlenih, stanovalec doma, kateremu je ta vloga osmislila življenje. Leta 2009 pa smo začeli tudi izvajati aktivnosti in terapije s pomočjo psa«.

Pozitivni učinki živali se kažejo na telesni, psihični, kognitivni in socialni ravni. Najpogosteje stanovalci navajajo povečanje motivacije, izboljšanje psihofizičnega stanja, spomina, socialne interakcije, motoričnih sposobnosti, čustvenega ugodja, obuditev občutkov koristnosti in potrebnosti ter zmanjševanje občutkov osamljenosti, ugotavljajo strokovnjaki.

Komentarji: