Ko spomini tonejo v pozabo ...

Nepozabek: Prva lutkovna dramska predstava o demenci pri nas
Fotografija: Svetova dedka in vnukinje se nekaj časa celo prekrivata.
Foto arhiv P. K.
Odpri galerijo
Svetova dedka in vnukinje se nekaj časa celo prekrivata. Foto arhiv P. K.

Ljubljana – Predstava Nepozabek, ki so jo minulo sezono igrali v Osijeku, je doživela premiero tudi pri nas, v lutkovnih gledališčih v Mariboru in Ljubljani. Prepričljiva lutkovna dramska predstava, namenjena otrokom in odraslim, govori o demenci oziroma o dedku, ki se zaradi te bolezni seli v neki drug svet, kar je za njegovo vnukinjo zabavno, za njeno mamo pa veliko manj.

»V možganih nastane neka temna stvar, ki se širi kot črnilo v vodi in prekrije vse mehurčke. Črnilo se razliva in širi ter nazadnje pokrije cel vrč. Spomini tako polagoma tonejo v temo, možgani ne morejo več misliti in človek ne prepozna več stvari okoli sebe. Na koncu ne ve več niti, kdo je, niti, kaj počne,« v predstavi Nepozabek pravi mama, ko hčerki Lučki z vrčem vode z mehurčki zraka, v katerega vlije črnilo, razloži demenco, bolezen, ki je prizadela dedka.

Predstava v koprodukciji Dječjega kazališta Branka Mihaljevića iz Osijeka in zavoda Kuskus iz Grahovega je nastala na podlagi osebnih izkušenj in strokovne literature, pojasnjuje režiser Peter Kus. Vanjo je vpletel anekdote oziroma prizore iz svojega otroštva, ko je bila dementna njegova babica: »Tudi iz pogovorov z otroki, ki so si predstavo ogledali, je jasno, da ima marsikateri podobne izkušnje s svojimi starimi starši. Zato je pomembno vedeti, da je demenca sestavni del življenja veliko ljudi: bolezen pač pride in jo je treba sprejeti.«

Dedkov svet se zaradi bolezni spreminja. Foto arhiv P. K.
Dedkov svet se zaradi bolezni spreminja. Foto arhiv P. K.


Premiera predstave, v kateri nastopajo trije igralci – Ivica Lučić je v vlogi dedka odličen – je bila novembra lani v Osijeku. Po nedavnem gostovanju v Bosni so jo prevedli v slovenščino. »Z umetniškega vidika je bolezen zanimiva, ker vsebuje tudi drug, nadrealističen svet,« pravi Peter Kus. Dedek, ki se zaradi bolezni z mislimi seli v otroštvo, je nekaj časa zelo blizu vnukinji Lučki, saj se njegov vedno bolj nerealen svet celo prekrije z domišljijskim svetom vnukinje. »Dobro je, da se svojci poskušajo vživeti v ta svet, ne pa, da so vedno racionalni,« poudarja režiser.

Dedkovo spreminjanje pa je težje za njegovo hčer, Lučkino mamo, saj se med drugim zaveda nevarnosti, ki jih prinaša demenca. Z napredovanjem bolezni demenca prinaša veliko objektivnih težav, ki skrbijo svojce, kot je na primer zažgana hrana na prižganem štedilniku, ko dedek skoči v trgovino.

Predstava je nastala v koprodukciji Dječjega kazališta Branka Mihaljevića iz Osijeka in zavoda Kuskus iz Grahovega. Foto arhiv P. K.
Predstava je nastala v koprodukciji Dječjega kazališta Branka Mihaljevića iz Osijeka in zavoda Kuskus iz Grahovega. Foto arhiv P. K.


Tako je predstava na začetku zabavna, potem pa se, ko bolezen napreduje in dedek vedno bolj izginja iz realnosti, spremeni in postane tudi tragična. »Smrti nismo hoteli skrivati pred otroki, čeprav je redka tema oziroma je v predstavah za otroke ni,« pravi Kus o zaključku zelo prepričljive in v resnici čustvene predstave.

Vendar pa je glavno sporočilo predstave Nepozabek seznanjanje otrok in odraslih z demenco, z boleznijo, ki v našem gledališču za otroke še ni bila obravnavana. Zato so ob predstavi pripravili tudi pedagoško pripravo, tako da bi otroke pred ogledom predstave pripravili na temo demence, po njej pa s pogovorom dopolnili njihovo znanje oziroma odgovorili na njihova vprašanja. Peter Kus je prepričan, da ni dobro, da otroke obvarujemo pred temami, kot sta demenca in smrt, ker se bodo potem tudi pozneje, v odrasli dobi, s tem težko soočali.
Vsekakor predstava, vredna ogleda.

Komentarji: