Ko voda odteče, je čas za prijavo škode zavarovalnici

Ljubljana – Škoda, ki jo povzročajo tokratne poplave, se bo deloma odrazila tudi na poslovnih rezultatih zavarovalnic. Ker cenilci niti ne morejo na teren, dokler voda ne odteče, še ne morejo oceniti, kolikšna bodo izplačila. Če se bo trend čedalje pogostejših poplav nadaljeval, bi se to lahko odrazilo na zavarovalnih premijah.

Zavarovalnice, ki so odgovorile na naša vprašanja, ne razmišljajo o tem, da bi zavarovanje za primer poplave kar ukinile, vendar pa nekatere manjše že preučujejo možnosti podražitve oziroma drugih sprememb tega zavarovalnega kritja. Večje zavarovalnice so zatrdile, da se to za zdaj ne bo zgodilo.

V Triglavu sicer ocenjujejo, da v Sloveniji še vedno ni zavarovanih 40 odstotkov stanovanj, od tistih, ki so, pa ima le polovica vključeno kritje tudi za nevarnost poplave. Pri pravnih osebah je ta delež še bistveno manjši, dodajajo. Za podjetja bi bilo po njihovi oceni sicer smiselno, da za riziko poplave zavarujejo tudi obratovalni zastoj, s čemer bi se krila škoda zaradi izgube prihodka.

Povpraševanje po produktu se sicer poveča po vsakem dogodku, kakršnim smo priče v teh dneh, ugotavljajo tudi druge zavarovalnice. Opozarjajo na še eno težavo: potrošniki, ki se za zavarovanje odločijo, pogosto izberejo prenizko zavarovalno vsoto, da bi plačali čim manjšo premijo, »in to je lahko razlog za nezadovoljstvo ob morebitni poplavi in poškodovanju nepremičnin zaradi nje«, pojasnjujejo v Adriaticu Slovenici (AS), kjer so zaradi poplav v septembru in oktobru imeli za 1,15 milijona evrov stroškov, škoda zaradi zadnjih poplav pa je trenutno okoli četrt milijona, in to ob tem, da prijave še prihajajo (lani v celem letu 340.000 evrov).

V Tilii, kjer se ubadajo že s tretjo masovno škodo zaradi poplav letos, pojasnjujejo pomen zadostnega kritja: »Zavarovanje poplave se običajno sklepa z zavarovalno vsoto prvega rizika, kar pomeni, da zavarovalnica plača nastale škode v polnem znesku do vrednosti dogovorjene zavarovalne vsote. V dogovorjeni limit sodijo poleg fizične škode na zavarovanih stvareh tudi stroški čiščenja.

In še dve opozorili: če meteorne vode vderejo s strehe, ker so se zamašile odtočne cevi ali žlebovi, bo zavarovalnica pred izplačilom škode ugotavljala, ali so bile cevi/žlebovi očiščeni (in so primernih dimenzij), torej, da je stvari, zaradi katerih odtoki niso požirali, naneslo zadnje neurje. Škodo ki jo povzroči poplava na vozilu, pa bo zavarovalnica krila samo, če vozilo zalije, ko je parkirano in ne, če z njim zapeljemo na poplavljeno območje.