Koalicija strnila vrste, pravobranilcem šteti dnevi

Opozicija dvignila roke nad zakonom o državnem odvetništvu, SMC, Desus in SD povsem usklajeni.

Objavljeno
03. april 2017 18.56
uho/drzavno pravobralnilstvo
Majda Vukelić
Majda Vukelić

Ljubljana − Državno pravobranilstvo − po novem državno odvetništvo − ne bo ena od točk, na kateri bi se kresala različna mnenja v koaliciji. Ta se je namreč poenotila glede prihodnjega preoblikovanja institucije, ki predstavlja državo v različnih sodnih sporih.

Če je še pred dobrim mesecem dni kazalo, da koalicija, še posebej SMC, ni prepričana, da je pot, ki jo je pri reorganizaciji državnega pravobranilstva ubral pravosodni minister Goran Klemenčič, prava, zdaj ni več tako. S predlogom zakona o državnem odvetništvu se bo jutri ukvarjal parlamentarni odbor za pravosodje, dopolnila k zakonu so vložile zgolj koalicijske stranke in ta so zgolj redakcijske narave in bistveno ne spreminjajo ciljev in namena predloga zakona.

V SMC so prepričani, s tem pa se strinjajo tudi v Desusu, da se z zakonom ustanavlja državno odvetništvo kot državni organ, ki bo pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in da ministrstvo za pravosodje ne bo imelo možnosti dajanja usmeritvenih navodil državnim odvetnikom. Ali kot pravijo v SD, »državni odvetniki bodo lahko »zagotavljali učinkovito zastopanje javnega interesa, tako pred mednarodnimi sodišči, tribunali in komisijami kakor tudi proti oblasti, za kar je nujno, da državno odvetništvo ostaja samostojno, s predstojnikom in namestnikom, ki ohranjata status funkcionarja.«

Pravna zmeda

Toda da je z zakonom vse tako, kot mora biti, niso prepričani v zakonodajno-pravni službi državnega zbora, ki v predlogu zakona prepoznava toliko polovičnih in nesistemskih rešitev, da se ji poraja vprašanje, ali so te ustavno skladne oziroma ali so takšne, da ne dopuščajo protiustavnih pravnih praznin. Državno pravobranilstvo je bilo namreč doslej opredeljeno kot samostojen pravosodni organ v širšem smislu, če se je oblast odločila vanj poseči, bi morala to dobro utemeljiti na način, da bi bila jasno razvidna vsebina in namen posameznih določb. In vse se začne že pri tem, da že status državnega odvetništva po mnenju zakonodajno-pravne službe ni jasno opredeljen.

Drži, da pravosodno ministrstvo ne bo smelo posegati v odločitve državnih odvetnikov v posameznih zadevah, za kar si je sicer prvotno prizadeval Klemenčič, bo pa to lahko počela vlada. Ta je tista, ki bo odločila, ali bo državni odvetnik zastopal določene subjekte in opravil posamezna procesna dejanja, ki so povezana z varovanjem premoženjskih in drugih interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

Brez bistvenega prihranka

Po ocenah pravosodnega ministrstva je naša država pred domačimi in tujimi institucijami izpostavljena sporom, katerih vrednost je že dve milijardi evrov, in Goran Klemenčič ni nikoli skrival, da se je reorganizacije pravobranilstva lotil zaradi konkretnega postopka v primeru ormoške tovarne sladkorja, ki bo davkoplačevalce stala 8,7 milijona evrov.

Za koliko bo sicer nov sistem, v katerem pravobranilci izgubljajo funkcionarski status (ohranjata ga samo prvi in drugi človek novega državnega odvetništva), cenejši od zdajšnjega, ni natančnih izračunov, ampak bistvenega prihranka najverjetneje ne bo.

Napake so drage

Pravobranilcev je zdaj 58, razvrščeni so od 47. do 59. plačnega razreda, v najnižjem so pomočniki državnih pravobranilcev, v najvišjem je generalni državni pravobranilec. Povprečna bruto osnovna plača vseh funkcionarjev na državnem pravobranilstvu zdaj znaša 3600 evrov. Toda ker bodo bodoči (višji) državni odvetniki uvrščeni v plačne razrede, ki v plačnem sistemu ustrezajo plačam javnih uslužbencev, za katere se zahtevajo enaki pogoji za zasedbo delovnega mesta, enaka stopnja izobrazbe, dolžnosti in odgovornosti, ki jih delovno mesto zahteva, ter sposobnosti, potrebne za uspešno opravljanje dela, bodo s prehodom med javne uslužbence sedanji državni pravobranilci in njihovi pomočniki upravičeni do številnih dodatkov k osnovni plači, do katerih kot funkcionarji niso (bili) upravičeni. Zato se višine izplačil, tako pravobranilstvo, v novem sistemu ne bodo bistveno spremenile.

Proračun pravobranilstva za letos je dobrih sedem milijonov evrov, vendar je od te vsote treba odšteti skorajda milijon evrov, ki gredo iz pravobranilskega proračuna za odškodnine za neupravičene pripore in zapore, za sojenje v nerazumnem roku in za napake, ki jih storijo sodišča.