»Koalicija talka Levice in LMŠ«
Sporazum o sodelovanju z Levico, ki je bil pogoj za njeno podporo rebalansu proračuna, so koalicijski partnerji in Levica s stisnjenimi zobmi parafirali. Kakšni bodo finančni učinki projektov koalicije in Levice, še ni povsem jasno.
Odpri galerijo
Koordinator Levice Luka Mesec je povedal, da bi pri rebalansu proračuna glasovali drugače, če sporazuma ne bi podpisali oziroma parafirali. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – »Politika je igra moči. Dejansko je formalna moč koalicijskih partneric Šarčeve LMŠ bistveno večja od tega, kar jim kažejo ankete,« koalicijsko merjenje mišic, ki se je vendarle končalo po željah predsednika vlade Marjana Šarca, komentira nekdanji minister in politik Žiga Turk. Partnerice LMŠ imajo kar nekaj poslancev – skupno 30 –, in če jih ne znajo v politični igri pravilno in učinkovito uporabiti, potem si pač zaslužijo, da se z njimi ravna tako, kot se, še pravi Turk.
Šarčevi koalicijski partnerji so LMŠ zamerili predvsem, da so jim dokumente poslali šele v četrtek, pred tem pa so sporazum o sodelovanju z Levico pripravljali v ozkem krogu nekaj predstavnikov LMŠ in Levice. Koalicijske stranke so tako včeraj po naših informacijah na eni strani zahtevale, da si vzamejo več časa in v prihodnjih 14 dneh uskladijo vsebino sporazuma, na drugi strani pa je Levica zahtevala sklenitev sporazuma pred opoldanskim glasovanjem, drugače bi se bili pripravljeni umakniti tudi v opozicijo.
Med prekinitvijo seje državnega zbora, ki jo je zahteval vodja poslanske skupine Brane Golubović, pa so ob manjšem popravku o koordinaciji sodelovanja sporazum le parafirali. »Koalicija je predvsem talka Levice, v določeni meri pa tudi talka LMŠ,« izpostavlja analitik Alem Maksuti, ki dodaja, da Šarčeva stranka s pridom izrablja rezultate javnomnenjskih anket, ki ji kažejo izjemno podporo in lahko grozi s predčasnimi volitvami, čeprav v rezultate teh anket ne verjame: »Ne morejo držati, LMŠ namreč nima ne kadrov, kar se je pokazalo pri njeni kandidatni listi za evropske volitve, nima niti lokalne mreže. Tega se LMŠ dobro zaveda in ne bo zrušila vlade.«
SMC, SD in SAB je zmotil tudi nedavni zapis poslanca Levice Mihe Kordiša, da je proračun zabeljen. »Zanima nas, kako je ta proračun zabeljen, kajti veste, na koncu vse to plačajo davkoplačevalci in prav je, da igramo odgovorno politiko,« je izpostavil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, ki si želi še pred dokončnim podpisom in potrditvijo sporazuma na organih strank, kar je pogoj za podpis sporazuma, odgovore finančnega ministrstva.
Koalicijski partnerji ob tem vseeno priznavajo, da večina projektov izhaja iz koalicijskega sporazuma in zato ne gre za nepredvidene stroške. Da je takšne sporazume težko finančno ovrednotiti, saj so vezani na sklop ukrepov in časovno obdobje, pa odgovarja finančni minister Andrej Bertoncelj: »Naj vas spomnim, jaz bom temu rekel vihar v kozarcu vode, na oceno finančnih učinkov koalicijskega sporazuma. Če se spomnite, se je napovedoval skoraj milijardni primanjkljaj, a kot veste, imamo praktično 200 milijonov proračunskega presežka.«
Šarčevi koalicijski partnerji so LMŠ zamerili predvsem, da so jim dokumente poslali šele v četrtek, pred tem pa so sporazum o sodelovanju z Levico pripravljali v ozkem krogu nekaj predstavnikov LMŠ in Levice. Koalicijske stranke so tako včeraj po naših informacijah na eni strani zahtevale, da si vzamejo več časa in v prihodnjih 14 dneh uskladijo vsebino sporazuma, na drugi strani pa je Levica zahtevala sklenitev sporazuma pred opoldanskim glasovanjem, drugače bi se bili pripravljeni umakniti tudi v opozicijo.
Med prekinitvijo seje državnega zbora, ki jo je zahteval vodja poslanske skupine Brane Golubović, pa so ob manjšem popravku o koordinaciji sodelovanja sporazum le parafirali. »Koalicija je predvsem talka Levice, v določeni meri pa tudi talka LMŠ,« izpostavlja analitik Alem Maksuti, ki dodaja, da Šarčeva stranka s pridom izrablja rezultate javnomnenjskih anket, ki ji kažejo izjemno podporo in lahko grozi s predčasnimi volitvami, čeprav v rezultate teh anket ne verjame: »Ne morejo držati, LMŠ namreč nima ne kadrov, kar se je pokazalo pri njeni kandidatni listi za evropske volitve, nima niti lokalne mreže. Tega se LMŠ dobro zaveda in ne bo zrušila vlade.«
Vihar v kozarcu vode
SMC, SD in SAB je zmotil tudi nedavni zapis poslanca Levice Mihe Kordiša, da je proračun zabeljen. »Zanima nas, kako je ta proračun zabeljen, kajti veste, na koncu vse to plačajo davkoplačevalci in prav je, da igramo odgovorno politiko,« je izpostavil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič, ki si želi še pred dokončnim podpisom in potrditvijo sporazuma na organih strank, kar je pogoj za podpis sporazuma, odgovore finančnega ministrstva.
Koalicijski partnerji ob tem vseeno priznavajo, da večina projektov izhaja iz koalicijskega sporazuma in zato ne gre za nepredvidene stroške. Da je takšne sporazume težko finančno ovrednotiti, saj so vezani na sklop ukrepov in časovno obdobje, pa odgovarja finančni minister Andrej Bertoncelj: »Naj vas spomnim, jaz bom temu rekel vihar v kozarcu vode, na oceno finančnih učinkov koalicijskega sporazuma. Če se spomnite, se je napovedoval skoraj milijardni primanjkljaj, a kot veste, imamo praktično 200 milijonov proračunskega presežka.«
Kaj dobi Levica za svoje glasove?
Sporazum, ki ga je Levica parafirala s koalicijskimi strankami, vključuje projekte s področja delovne, stanovanjske, davčne in zdravstvene politike, kjer bodo nosilci ali bodo sodelovali. V skladu z idejo zunanje partnerice se tako napoveduje ukinitev študentskih servisov, saj bi študentsko delo posredoval zavod za zaposlovanje. Študentom in dijakom bi povišali tudi minimalno postavko in dodali plačano malico in prevoz. Napovedujejo zaposlitev zunanjih delavcev v javnem sektorju. Takoj bi dvignili nadomestilo za brezposelnost s 350 evrov na 441,67 evra, postopoma pa na raven minimalnih življenjskih stroškov, in sicer 613,42 evra. Uvedli bi minimalno porodniško nadomestilo za vse. Želijo okrepiti delovni inšpektorat. Delovna skupina bo proučila tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembe pa naj bi začele veljati 1. januarja 2021. V okviru ukrepov s področja stanovanjske politike Levica s pomočjo koalicije med drugim načrtuje vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, prenos nepremičnin DUTB na stanovanjske sklade in regulacijo oddajanja nepremičnin prek spletnega portala airbnb. V sodelovanju s finančnim ministrstvom bi določili spodnjo mejo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer pri petih odstotkih. Sledilo bi postopno povečanje splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 22 odstotkov.
Sporazum, ki ga je Levica parafirala s koalicijskimi strankami, vključuje projekte s področja delovne, stanovanjske, davčne in zdravstvene politike, kjer bodo nosilci ali bodo sodelovali. V skladu z idejo zunanje partnerice se tako napoveduje ukinitev študentskih servisov, saj bi študentsko delo posredoval zavod za zaposlovanje. Študentom in dijakom bi povišali tudi minimalno postavko in dodali plačano malico in prevoz. Napovedujejo zaposlitev zunanjih delavcev v javnem sektorju. Takoj bi dvignili nadomestilo za brezposelnost s 350 evrov na 441,67 evra, postopoma pa na raven minimalnih življenjskih stroškov, in sicer 613,42 evra. Uvedli bi minimalno porodniško nadomestilo za vse. Želijo okrepiti delovni inšpektorat. Delovna skupina bo proučila tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembe pa naj bi začele veljati 1. januarja 2021. V okviru ukrepov s področja stanovanjske politike Levica s pomočjo koalicije med drugim načrtuje vzpostavitev pogojev za gradnjo javnih najemnih stanovanj, prenos nepremičnin DUTB na stanovanjske sklade in regulacijo oddajanja nepremičnin prek spletnega portala airbnb. V sodelovanju s finančnim ministrstvom bi določili spodnjo mejo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer pri petih odstotkih. Sledilo bi postopno povečanje splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 22 odstotkov.
