Koalicijo razdelil nadzor bolniške odsotnosti

Poslanci so s 46 glasovi za in 25 proti kljub številnim pomislekom parlamentarnih pravnikov in zdravniških organizacij – predvsem postopkovnim – potrdili interventni zdravstveni zakon, ki prinaša enkratno finančno injekcijo za bolnišnice v višini do 30 milijonov evrov, spodbude za specializante urgentne medicine, sredstva za plačilo stroškov mentorstva v okviru izvajanja praktičnega pouka učencev in študentov ter postavlja temelje za boljši nadzor nad bolniško odsotnostjo.

Prav to potencialno »zategovanju pasu pri bolniških odsotnostih« je nekaj nemira povzročilo v koaliciji – najprej v Levici in nato še v SD so poskušali predlog ministrstva za zdravje popraviti, pri čemer so v najmanjši koalicijski partnerici na predlog popravkov vezali podporo celotnemu predlogu. »Omejevanje izplačevanja bolniške odsotnosti v primeru kršitev je pretirano kaznovalen ukrep, ki ne upošteva ne teže kršitve ne dejanskega vpliva kršitve na okrevanje po bolezni ali poškodbi. Položaj delavca na minimalni plači brez prihrankov, ki bi ob neki tehnični kršitvi vseeno ostal brez nadomestila, je v tem primeru brezizhodna,« so v Levici utemeljili svoje glasovanje. Nasprotujejo še avtomatski seznanitvi delodajalca z navodili zdravnika in dejstvu, da bo laični nadzor, ki že obstaja, lahko zahteval tudi delodajalec. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki te nadzore izvaja, bo po njihovem mnenju »izpostava delodajalcev«.

V SD pa so na koncu predlog podprli v interesu bolnikov, zaposlenih v zdravstvu in stabilnosti javnega zdravstvenega sistema, četudi je tudi njih zmotil način sprejemanja z nujnim postopkom in interventnim zakonom. Do konca mandata si koalicija sicer želi potrditi še več zakonov, a kot je razumeti tudi ta predlog, niso povsem prepričani, koliko bi jim lahko uspelo spraviti pod streho, zato so se odločili za tovrstno reševanje nekaterih prioritetnih težav. »Določene rešitve gotovo sodijo v sistemske zakone in jih bomo tam tudi uredili. Takoj ko bo to politično in postopkovno mogoče,« je priznala Tamara Kozlovič, poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora za zdravstvo, a dodala tudi, da se zavedajo odgovornosti, da ukrepajo in izboljšajo, kar je treba izboljšati, ne pa da gledamo stran in zamudimo, na primer, še eno generacijo specializantov urgentnih zdravnikov. Ti bodo po vzoru specializantov družinske medicine po novem dobili poseben dodatek, s čimer naj bi povečali zanimanje za to specializacijo. To bo veljalo za prihodnji dve leti, po protestih iz zdravniških vrst pa je koalicija na koncu le potrdila, da bo ta spodbuda v višini tisoč evrov bruto na mesec. Enako kot tisti, ki ga prejemajo družinski zdravniki.

Hitenje pred koncem mandata

Prav tako naj bi s tem zakonom zagotovili sredstva za mentorski dodatek, ki v teoriji sicer že obstaja, v praksi pa se zaradi pomanjkanja sredstev ni izplačeval.

Predlogu so nasprotovali v opoziciji – SDS je obstruirala že sejo odbora za zdravstvo, kjer so obravnavali ta zakon, na seji pa so poudarili, da gre za še enega od več interventnih zdravstvenih zakonov, ki jih je koalicija že sprejela v tem mandatu, a kot je poudarila tudi poslanka NSi Iva Dimic, niti ta ne bo prinesel rešitev. Sami ves čas poudarjajo, da bi morali uporabiti vse proste kapacitete, ne glede na izvajalca. Tako v SDS kot NSi so koalicijo sicer obtožili, da se gre z zadnjimi potezami boj proti zdravnikom. »Zdravnike ste naredili za državne sovražnike, kršite jim ustavne pravice, omejujete jim delo, zato odhajajo,« je navedla vodja poslancev SDS Jelka Godec. S tem je merila predvsem na odhod štirih maksilofacialnih kirurgov iz ljubljanskega UKC. V Gibanju Svoboda so to zanikali.