Kobariški štruklji kot učni pripomoček

Livške Ravne – Na meji Posočja z Benečijo je 39 otrok ves teden krepilo slovenske korenine na 21. Taboru slovenskih otrok po svetu. V Livške Ravne so prišli iz desetih različnih držav in ob spoznavanju krajevnih lepot in zanimivosti obnovili znanje slovenskega jezika.

Tabor s podporo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto pripravlja Slovenski svetovni kongres. Tokrat so otroke slovenskega rodu med šestim in 16. letom zbrali v Domu centra šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka in jih glede na predznanje slovenščine razdelili v tri skupine. Prihajajo iz različnih družin, kjer sta lahko oba starša Slovenca ali pa so potomci generacij, ki jih niso več poznali.

David je sin slovensko-avstralske družine, živi pa v Nemčiji. »Tukaj sem, da se učim še slovensko. Jaz sem jo pozabil,« je simpatično priznal. V livških hribih so se znašli nadobudneži iz Velike Britanije, Avstralije, Kanade, Hrvaške, Srbije, Italije, Švice, Belgije, Avstrije in Nemčije. Vsi po vrsti so poudarili, da radi govorijo slovensko in da tudi pogrešajo matično domovino, zato se veselijo vsakoletnega tabora.

»Občutek je boljši, ko spregovorijo kakšno prvo besedo. Seveda pa se glavni potencial skriva predvsem v starših. Če ohranjajo jezik in ga doma negujejo, potem lepo napredujejo. Drugače pa precej stagnirajo,« je pojasnil vodja projekta Luka Klopčič: »V enem tednu bi jih težko naučili kakšnih resnih pravil, resnih stvari, niti otroci nimajo radi tipičnega načina poučevanja. Zato poskušamo združevati poleg slovenščine tudi spoznavanje lokalnega kraja. Včasih si je treba pomagati tudi z angleščino.«

Vse prej kot učenje slovnice

Znanje slovenščine 11-letnega Marcela je popolno, čeprav živi v Belgiji že desetletje. »Doma govorim slovensko s starši in sestrico, tudi berem v slovenščini, zato pa znam tekoče slovensko. Petkrat na leto prihajam v Slovenijo na počitnice,« je povedal. Slovenščine se udeleženci niso učili na tradicionalni način, temveč so jezik usvajali skozi zanimivo delo. Tako so nekaj kuharskih izrazov zagotovo usvojili s kuhanjem kobariških štrukljev, na primer, medtem ko so bogastvo tamkajšnjih rek odkrili s spoznavanjem soške postrvi.

»Gre vse prej kot zgolj za učenje slovnice. Sploh pri skupinah, ki niso tako vešče jezika, je res pomembno, da se lahko gibajo in ne pišejo zgolj novih besed v zvezek,« je poudarila učiteljica razrednega pouka Karmen Mašera: »Doma lahko slišijo besede, a se jih ne upajo uporabljati. Tukaj pa se sprostijo.« Potem ko si je skupaj 47 udeležencev tabora ogledalo bovško trdnjavo Kluže, Mlekarno Planika, Špeter in tamkajšnje zanimivosti, Topolovo in še nekatere muzeje, bodo danes zapustili Posočje. Ni pa še znano, kje se bodo srečali prihodnje leto.