Kočevska Reka rekordno radioaktivna

Kočevje – Meritve vrednosti radona v šoli v Kočevski Reki in njeni okolici so potrdile zelo visoke vrednosti tega naravnega radioaktivnega plina na Kočevskem, saj so izmerili nov slovenski rekord: na travniku v globini 80 centimetrov je bilo neverjetnih 381.000 Bq/m3.

V večnamenskem prostoru šole so izmerili 760 Bq/m3, na dveh špranjah, kjer radon prihaja v zgradbo, pa še nekajkrat višje vrednosti, 2400 in 8800 Bq/m3.

Dopustna meja je 400 Bq/m3, povprečna raven v delovnem in bivalnem okolju pa naj bi bila od 50 do 100 Bq/m3. V podružnični šoli v Kočevski Reki nameravajo z nekaj preprostimi ukrepi znižati višje vrednosti koncentracij radona.

Ravnateljica Osnovne šole Ob Rinži Darja Delač Felda, ki ima pod svojim okriljem podružnično šolo v Kočevski Reki, pravi, da so že zatesnili obe špranji, skozi kateri je iz zemlje uhajal radon. Poleg tega bodo v kleti uredili zračnike, tako da se ta naravni radioaktivni plin ne bo več zbiral v večnamenskem prostoru. »Tretji ukrep je prezračevanje šole vsako jutro,« pravi Darja Delač Felda.

Večje tveganje v celotni južni Sloveniji

»Dokler radon ostane v zemlji, škodi le podzemnim živalim,« pravi inšpektor uprave za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej. Izmerjene koncentracije na travniku v Kočevski Reki so podrle dosedanji rekord iz Tomaja, kjer so izmerili nekaj več kot 200.000 Bq/m3. »Koncentracija radona v talnem zraku (merjeno do globine enega metra) je običajno od nekaj 100 do 500 Bq/m3, v ozračju pa se radon hitro razredči in koncentracija v zunanjem zraku redko preseže 50 Bq/m3,« pravi Asta Gregorič z Instituta Jožef Stefan. Problem so zaprti prostori, kjer se lahko radon kopiči in preseže običajne koncentracije do nekaj 100 Bq/m3.

Raziskava radonskega potenciala v tleh je potrdila večje tveganje za radon v celotni južni Sloveniji, predvsem pa na širšem območju Kočevja, Novega mesta in na Idrijskem, pravi Asta Gregorič: »Na karbonatni geološki podlagi, ki je značilna za južni del Slovenije (Kras, Notranjska, Kočevje), so visoke koncentracije radona v tleh povezane z visoko prepustnostjo kamnin, čeprav so za karbonatne kamnine značilne nizke koncentracije radija. Hkrati se radon kopiči v kraških jamah in številnih manjših votlinah, od koder se po razpokah širi v bivalne prostore.«

Bolj kot sam plin radon, ki ga pri dihanju izdihamo, so zdravju škodljivi njegovi kratkoživi produkti: polonij, svinec in bizmut. »Ti so za razliko od radona kovine in se v zraku pojavljajo kot radioaktivni aerosoli. Pri dihanju se deponirajo na stenah dihalnih poti in zvišujejo tveganje za nastanek pljučnega raka,« pravi Asta Gregorič. »Če so otroci v šoli, kjer je 600 ali 800 Bq/m3, je isto, kot če bi pokadili eno cigareto na dan. To se jim pozneje v življenju pozna,« je opozoril Tomaž Šutej.

Radon povzroča raka

Radon je poleg kajenja najpomembnejši povzročitelj pljučnega raka. »Rutinski pregledi podatkov Registra raka na Onkološkem inštitutu že od 60-ih let naprej kažejo, da imajo prebivalci upravne enote Kočevje, to je občin Kočevje, Kostel in Osilnica v primerjavi z ostalo Slovenijo, večje tveganje pljučnega raka,« pravi Vesna Zadnik z Registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Podobno so ugotovili tudi v raziskavi pojavljanja raka v Beli Krajini, kjer so v ugotovitvah zapisali: »Tveganja pljučnega raka v Kočevju so v vseh obdobjih (1962–1973, 1974–1985, 1986–1997, 1998–2007) statistično značilno višja od regijskega povprečja.« Število novih primerov bolezni, preračunani na 100.000 oseb, to potrjuje. Po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2009 je v Sloveniji za rakom na pljučih izračunana 58,2-odstotna stopnja, na Kočevskem pa 62-odstotna stopnja. Toda raziskav, ki bi ovrgle ali potrdile povezave med radonom in pljučnim rakom, ni, ker so tudi to finančni projekti.