Pobiti domobranci so pravi Kristusovi mučenci?

Ob 70-obletnici množičnih pobojev v Kočevskem Rogu je sveto mašo pred 3000 zbranimi daroval beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar.

Objavljeno
14. junij 2015 17.49
Kočevski Rog
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija
Kočevje - »Štiriindvajset let po osamosvojitvi, našo domovino, dejansko prestreljeno s prikritimi grobišči, domovino, kjer sicer ne vladata več enoumje in revolucionarni teror, še pestijo brezbrižnost, strah in samocenzura. Ranjen spomin izkrivlja preteklost, prevaran pogled sprejema namišljeno sedanjost, naivno upanje v prihodnost pa prebuja nove in stare utopije, ki spet obljubljajo, da je s človeško voljo možno doseči raj na zemlji,« je današnji spominski svečanosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu pod Krenom množici med drugim povedal direktor založbe Družina Tone Rode.

Številni svojci in mladostni prijatelji so se danes spomnili pobitih domobrancev, ki so pred 70 leti našli svoj mir v tej kraški jami. Žrtvam povojnega nasilja se je s polaganjem venca poklonil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki se je udeležil tudi svete maše, ki jo je tokrat daroval beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar. Spominsko svečanost sta pripravila Nova Slovenska zaveza in župnija Kočevje. Zbralo se je približno 3000 ljudi.

Dan spomina potrebujejo živi in ne mrtvi

Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je za spletno Delo povedala, da je sprava mogoča, ter da se mora zanjo vsak malo potruditi. »Sprejeti moramo našo zgodovino takšno kakršna je ter obsoditi vsa tista dejanja, ki niso bila dobra in potem je treba graditi skupno prihodnost v miru in slogi,« je prepričana Novakova.

Govornik Rode je zbrane opozoril, da ta dan spomina potrebujejo živi in ne mrtvi, saj zaradi spomina sploh vemo, kdo sploh smo. Po njegovem prepričanju se ne sme molčati, dokler ne bo napočil nov čas iskrenega skupnega vrednotenja vsega, kar se nam je zgodilo.

»Naša dolžnost in odgovornost je, da preprečimo, da bi se zmote in napake iz preteklosti, ki so povzročile toliko gorja, še kdaj ponovile,« je opozoril Rode in priznal, da je to zelo težka naloga, pri čemer si je sposodil besede misleca Alaina Besançona v uvodu k slovenski izdaji knjige z naslovom Zlo stoletja, da spomin po naravi teži k izbrisu. Pravi, da je bilo trpljenje pod komunizmom tolikšno, da ljudje o njem sploh ne želijo govoriti.

Prva spravna slovesnost 8. julija leta 1990

Rode je apeliral na navzoče, da ne smejo pozabiti, da so mnogi od teh, ki so bili pobiti v Kočevskem Rogu, pravi Kristusovi mučenci. Po njegovem prepričanju so ti mučenci izjemna duhovna sila, ki čaka, da jo resnično vzamemo za svojo. »Živimo v prepričanju, da samo Kristusovo odrešenjsko sporočilo lahko premaga raka našega ranjenega duha,« je prepričan Rode.

Prva spravna slovesnost pod Krenom se je zgodila 8. julija leta 1990, ko sta si podala roke takratni predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in žal že pokojni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Takrat se je tistega dogodka udeležilo več kakor 30.000 ljudi.

Slovesnosti ob 70-obletnici pobojev so se letos prvič začele s sveto mašo v kapeli pri breznu pod Krenom že včeraj ob 20. uri. Po maši je mladina ob breznu vodila celonočno molitveno bedenje, h kateremu so povabili vse kristjane slovenskega naroda, da so se v duhovnosti povezali s pokojnimi.