Kodeks trka na vest lokalnih funkcionarjev

Radlje ob Dravi – V občini Radlje bodo kot prvi na Koroškem sprejeli kodeks ravnanja lokalnih funkcionarjev, ki ga občinam ponuja v podpis Skupnost občin Slovenije, kjer so zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila lokalnih politikov, ki med opravljanjem funkcije prekršijo zakone. Po podatkih Supervizorja so tudi na Koroškem nekatera podjetja v solastništvu županov in svetnikov kljub zakonskim in etičnim omejitvam nemoteno poslovala z občinami, ki jih ti župani vodijo.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj ter sklepanja javno-zasebnih partnerstev in podeljevanja koncesij med občino in podjetji, v katerih ima občinski funkcionar ali njegov sorodnik neposredno ali prek drugih pravnih oseb več kot petodstotni delež ustanoviteljskih pravic, kapitala ali pri upravljanju, pa tudi če je član poslovodstva, poslovodja ali zakoniti zastopnik podjetja. Med dvanajstimi koroškimi župani so štirje več kot petodstotni lastniki podjetij, vsa štiri podjetja pa so po podatkih Supervizorja dobi(va)la plačila od občine, ki jo njihovi solastniki vodijo kot župani.

Občinska izplačila za županska podjetja

Podjetje Eko Dim, katerega 66-odstotni lastnik je župan Mežice Dušan Krebel, je v času od začetka prejšnjega županovega mandata (od novembra 2010) od občine prejelo le eno plačilo v vrednosti 270 evrov, po tem pa Eko Dim z občino ni več posloval. Drugače je v občini Dravograd, kjer je županja Marijana Cigala 74-odstotna lastnica Veterinarske postaje (VP) Dravograd, solastnik je njen mož, VP Dravograd pa je tudi 15-odstotna lastnica same sebe. Od občine Dravograd je županjino podjetje v zadnjih štirih letih prejelo 13.229 evrov, saj ima koncesijo za oskrbo najdenih živali, za kar je občina dolžna poskrbeti. KPK meni, da Cigala v teh postopkih ne sme sodelovati na nobeni strani, županja pa, da je konflikt interesov kljub temu, da sama mnenje upošteva, nerešljiv. Opustitev koncesijskih dolžnosti je za VP kazniva, koncesije pa ji tudi ne morejo vzeti samo zato, ker je večinska lastnica pozneje postala županja.

Župana Raven na Koroškem Tomaž Rožen je desetodstotni lastnik družbe Eurosplet, deset odstotkov ima Peter Oder, občinski svetnik v prejšnjem mandatu, v 80 odstotkih pa je družba lastnica same sebe, torej ima dejansko samo dva lastnika – Rožena in Odra. Kljub temu da je bil eden župan, drugi pa občinski svetnik, je Eurosplet v obdobju prejšnjega županskega mandata od občine dobil 4189 evrov plačil, od javnih zavodov, katerih edina ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, pa več kot 410.000 evrov. Eurosplet je prejel plačila tudi od ene od krajevnih in ene od četrtnih skupnosti občine Ravne. Po mnenju KPK gre tukaj za specifičen primer, ki »ni tipično poslovno sodelovanje, saj podjetje prek napotnic študentom posreduje plačilo za delo na občini ali v občinskih zavodih«, zato tovrstno poslovanje ni v nasprotju z zakonom.

Zakonsko dovoljeno, a etično sporno

KPK je že obravnavala tudi občino Muta, kjer je ugotovila konflikt interesov pri Darku Sahorniku, ki je bil v prejšnjem mandatu občinski svetnik in hkrati koordinator projekta Zgornja Drava, v katerem kot naročnik, pa tudi plačnik Sahorniku nastopa tudi občina Muta. Na potencialni konflikt interesov so pri imenovanju nadzornega odbora naleteli v Mestni občini Slovenj Gradec. Ena od predlaganih nadzornic Bojana Jordan je namreč 33-odstotna lastnica podjetja GLI, ki kot del konzorcija v javno-zasebnem partnerstvu z občino gradi vrtec v Šmartnem in bi torej v primeru nadzora tega posla nadzorovala poslovanje občine s podjetjem, katerega solastnica je sama. Opozorila o morebitnem konfliktu interesov je občinska pravna služba zavrnila s pojasnilom, da te nevarnosti ni, občinski svet pa jo je potrdil za nadzornico. Za vsak primer so po imenovanju za mnenje vprašali še KPK, a ne pričakujejo težav. V prejšnjem mandatu je bila predsednica nadzornega odbora podžupanova žena, ki ostaja članica tudi v prihodnje, bivši podžupan Peter Cesar pa občinski svetnik. Tudi ta povezava z vidika zakonodaje ni bila sporna, KPK je le opozorila na dosledno izogibanje nasprotju interesov.

Četudi večplastne vloge funkcionarjev-podjetnikov pri poslovanju z občinami in njihovimi zavodi niso vedno zakonsko sporne, pa so po mnenju Skupnosti občin Slovenije (SOS) večkrat etično vprašljive. Zato so se tudi odločili občinam ponovno poslati kodeks za lokalne funkcionarje, saj upajo, da bodo tako začeli bolj kritično razmišljati tudi o primerih, ki morda niso nezakoniti, pa bi se jim kljub temu veljalo izogniti. »V državi smo prišli do točke, ko je marsikatero ravnanje postalo samoumevno,« pravi Jasmina Vidmar iz SOS, »in pomembno je, da v občinah začnejo razmišljanja tudi o etičnih kodeksih, ki so v številnih državah že praksa tudi na tej ravni.« V SOS upajo, da bodo s popularizacijo kodeksa občine tudi same skrbele za to, da ga sprejmejo ob vsakem novem mandatu.

Kodeks tudi predvideva, da občinski svet za presojo o etičnosti ravnanja funkcionarjev ustanovi častno razsodišče, sestavljeno iz uveljavljenih občanov, ki uživajo zaupanje javnosti.