Koga bo bolel spor med naročniki in izvajalci e-zdravja

Ljubljana – Izvajalec storitev e-zdravje SRC Infonet opozarja na nejasnosti pri naročnikih in plačnikih vzdrževanja in podpore sistema. Ministrstvo za zdravje zatrjuje, da nejasnosti ni, in opozarja, da želijo programerske hiše na tak način zgolj izsiliti dodatna sredstva.

»Programerske hiše imamo velike težave s financiranjem tako vzdrževanja modulov e-zdravja v zalednih informacijskih sistemih kot s financiranjem podpore našim uporabnikom za storitve e-zdravja v naših aplikacijah.« Tako se začne dopis, ki ga je direktor SRC Infoneta Vasja Rebec tik pred začetkom tega leta naslovil na pristojne na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot je navedel v nadaljevanju dopisa, so jim na NIJZ pojasnili, da so za plačevanje nadgradenj in vzdrževanja sistema odgovorni izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki po zakonu morajo uporabljati e-zdravje. Vendar ti praviloma ne želijo prevzeti teh stroškov, ker pač niso (bili) njihovi naročniki. Ker je takšno stanje za podjetje nevzdržno, je SRC Infotech svoje naročnike obvestil, da od 1. januarja vzdrževanja in podpore e-zdravja ne bodo več izvajali, če ne bo znan naročnik in plačnik.

SRC ni edini v zagati

Kot je dejal Rebec, njegov dopis zgolj sledi pobudi »večine slovenskih programskih hiš, ki so identičen dopis poslale nekoliko pred nami«. Rebec upa, da bo s svojim dopisom vzpostavil konstruktivno sodelovanje med deležniki, da bi dosegli »normalen« način dela tako, da bi »varčevali z informatiko« in ne »na informatiki«. Zagotovil je, da bodo še naprej zagotavljali vse, kar bodo lahko, da bi uporabniki tudi v prihodnje lahko uporabljali e-zdravje.

»To pa je pogosto zelo težko, saj nismo obveščeni o izpadih sistema ali dopolnitvah, ki kritično vplivajo na delovanje celotnega 'ekosistema', denimo decembra štirikrat za več ur. O težavah nas obvestijo uporabniki, ki nas pokličejo za pomoč, mi nato ne kontaktiramo podpore e-zdravja (kjer praviloma ne morejo pomagati), ampak kar neposredno podjetje, ki je to ali ono rešitev razvilo, da informacije o težavah kar najhitreje pridejo do vira težave,« je pojasnil Rebec.

V praksi to pomeni, da imajo uporabniki večkrat težave pri uporabi lokalnega zdravstvenega sistema, pa čeprav zdravstveni sistem ni kriv za to.

Država: Izvajalci bi radi več

Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da so za zagotavljanje delovanja storitev e-zdravja doslej na podlagi pogodbe NIJZ namenili 4,6 milijona evrov. NIJZ samostojno sklepa pogodbe za vzdrževanje, nadgradnje in podporo e-zdravju. Kot razumejo na ministrstvu, si izvajalci želijo, da vzdrževanje sestavnih delov njihovih programskih paketov, ki so namenjeni komunikaciji z moduli e-zdravja, poleg izvajalcev zdravstvene dejavnosti dodatno financirata še NIJZ oziroma ministrstvo.

Na ministrstvu vztrajajo, da so sredstva za informatizacijo izvajalcem zagotovljena, ministrstvo pa s programerskimi hišami nima sklenjene nobene pogodbe za vzdrževanje ali podporo rešitev. Na ministrstvu poudarjajo, da letos ni bilo težav z e-zdravjem. Vzdrževanje osrednjih komponent sistema je zagotovljeno, nemoteno pa deluje tudi klicni center e-zdravje.

Vsaj na začetku bolj udarec za izvajalce kot naročnike

Grožnja izvajalcev IT-storitev za zdravstvo tako vsaj za zdaj ne vpliva na uporabnike zdravstvenih storitev. »Če gledamo ozko s finančnega vidika, se kratkoročno ne bo nič bistveno spremenilo. Če pa pogledamo malo širše, vsaka sprememba, ki je uporabnik ne razume in ni dovolj premišljena, o kateri se ustrezno ne sporazumemo, pomeni strošek in vir nezadovoljstva (pa četudi je navidezno zastonj),« pravi Vasja Rebec.

Tako kot ministrstvo ne pričakuje nikakršnega poslabšanja razmer zaradi zahtev svojih izvajalcev, tudi Rebec in kolegi vsaj v prvem mesecu tega leta ne pričakujejo bistvenih sprememb kakovosti in ravni storitev.

»Če si pa ne zatiskamo oči, mora vsako podjetje, če hoče komurkoli karkoli ponuditi, vsaj preživeti, in če bomo za vzdrževanje enake ravni storitev na 'ekosistemu', ki ves čas raste, v prihodnjih letih namesto 60 potrebovali 80 zaposlenih pri nespremenjenem številu strank, se bodo cene dolgoročno morale nekoliko povišati ali pa plače znižati, kar pa je v IT-panogi, in tudi v drugih, precej težko predstavljivo,« o posledicah zadnjih zapletov razmišlja Rebec.