Koga lahko napadejo ošpice? Kako jim uiti?

Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje  (NIJZ) odgovarja na vprašanje G+, koga lahko napadejo ošpice, ali tudi starejše, kako pomembno je cepljenje?

Objavljeno
15. januar 2020 14.15
Posodobljeno
15. januar 2020 14.30
Vsem prebivalcem svetujemo, da preverijo svoj cepilni status za ošpice, svetuje Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. iz NIJZ. Foto Jure Erzen
Koga lahko napadejo ošpice? Zakaj se ta bolezen pojavlja? Za ošpicami lahko zboli vsakdo, ki ošpic ni prebolel ali proti ošpicam ni bil uspešno zaščiten s cepljenjem. To je ena najbolj nalezljivih bolezni, zato je za doseganje kolektivne imunosti, s čimer preprečimo kroženje virusa v populaciji, potrebna vsaj 95-odstotna precepljenost populacije. Zaradi pogostosti potovanj v današnjem času lahko necepljena oseba, ki zboli za ošpicami, prenese ošpice iz ene države v drugo in ob nezadostni precepljenosti populacije se ošpice lahko zelo hitro razširijo med preostalimi prebivalci. V Evropi se v zadnjih letih zaradi nezadostne precepljenosti znotraj nekaterih evropskih držav ošpice znova pojavljajo v večjem številu.

image
Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje. Vsem prebivalcem svetujemo, da preverijo svoj cepilni status za ošpice., poudarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. iz NIJZ.

Foto: Arhiv NIJZ


Kako se je mogoče tej bolezni izogniti in kako je, če ljudje niso cepljeni? Ošpice preprečujemo s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Cepljenje proti ošpicam je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Otroci prejmejo prvi odmerek med 11. in 18. mesecem starosti, drugi odmerek pa ob vstopu v šolo. Za cepljenje se uporablja kombinirano živo oslabljeno cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po prvem odmerku je zaščita proti ošpicam 93-odstotna, po dveh odmerkih pa 97-odstotna. Zaščita po cepljenju z dvema odmerkoma je dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb dosmrtna.
Necepljene osebe, ki ošpic niso prebolele, lahko zbolijo, če so bile v stiku z bolnikom z ošpicami, medtem ko je bil kužen. Bolniki so kužni štiri dni pred in štiri dni po pojavu izpuščaja. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezni) pri ošpicah znaša okoli deset dni. Bolezen se kaže z vročino, kašljem, nahodom, vnetjem očesnih veznic in značilnim izpuščajem, ki se pojavi od tretjega do sedmega dne bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu in traja od štiri do sedem dni. Pri 30 odstotkih bolnikov se pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in redkeje vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek.

Zaradi pogostosti potovanj v današnjem času lahko necepljena oseba, ki zboli za ošpicami, prenese ošpice iz ene države v drugo in ob nezadostni precepljenosti populacije se ošpice lahko zelo hitro razširijo med preostalimi prebivalci. V Evropi se v zadnjih letih zaradi nezadostne precepljenosti znotraj nekaterih evropskih držav ošpice znova pojavljajo v večjem številu

Zakaj lahko ta bolezen napade tudi ljudi, ki so cepljeni? Nobeno cepivo ni stoodstotno učinkovito. Zaščita po cepljenju proti ošpicam z dvema odmerkoma cepiva je 97-odstotna, kar pomeni, da trije odstotki cepljenih oseb ne razvijejo zadostne zaščite, zato kljub cepljenju lahko zbolijo. Vendar je v tem primeru potek bolezni običajno blažji, takšna oseba pa je praviloma tudi manj kužna.

Ali lahko ošpice »napadejo« tudi starejše ljudi (na primer starejše od 60 let)? Za ošpicami lahko zboli vsakdo, ki jih ni prebolel ali proti njim ni bil uspešno zaščiten s cepljenjem, ne glede na starost. Na podlagi seroepidemioloških študij, ki so bile izvedene v Sloveniji v letih 1998 in 2000, pa se za osebe, rojene pred letom 1960, predvideva, da so ošpice prebolele in so zato proti ošpicam zaščitene. Prebolela bolezen namreč zagotavlja trajno imunost.

93-odstotna

je zaščita proti ošpicam po prvem odmerku


97-odstotna

je zaščita proti ošpicam po dveh odmerkih

Kdaj strokovnjaki ocenite, da gre za epidemijo in kdaj za samo posamično bolezen? Pri ošpicah govorimo o posameznih primerih, kadar ti primeri med seboj niso epidemiološko povezani (npr. med seboj niso bili v stiku oziroma nimajo skupnega vira okužbe). Če se pojavi več primerov ošpic, ki so med seboj epidemiološko povezani, pa govorimo o izbruhu. Izbruh nalezljive bolezni je definiran kot pojav več primerov nalezljive bolezni, kot je pričakovano v določeni populaciji, v določenem geografskem območju in v določenem časovnem obdobju. Epidemija pravzaprav pomeni isto kot izbruh, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se redkeje uporablja.

Kaj svetujete ljudem, kako naj se branijo pred to boleznijo? Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje. Vsem prebivalcem svetujemo, da preverijo svoj cepilni status za ošpice. Če niso bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, je najbolje, da se cepijo z manjkajočimi odmerki, razen če so rojeni pred letom 1960, če so ošpice preboleli ali če imajo dokaz o prisotnosti specifičnih IgG-protiteles proti virusu ošpic, saj so v teh primerih proti ošpicam zaščiteni.