Epska kolesarska pot: povezava med Slovenijo in Grčijo

Kolesarska pentlja povezuje dinarski svet, kolesarji kot dobri gosti zagotovijo zaslužek tudi zunaj sezone.
Fotografija: Kolesarska pot Trans Slovenija 1 predstavlja začetek dinarske poti. Pot od naše severozahodne tromeje do Obale je že pred dvema letoma obiskalo približno 2000 kolesarjev. Foto Uroš Švigelj
Odpri galerijo
Kolesarska pot Trans Slovenija 1 predstavlja začetek dinarske poti. Pot od naše severozahodne tromeje do Obale je že pred dvema letoma obiskalo približno 2000 kolesarjev. Foto Uroš Švigelj

Zamisel o več kot 2000 kilometrov dolgi kolesarski žili med Slovenijo in Grčijo že zdaj navdušuje kolesarski svet, četudi se pot Trans Dinarica za zdaj konča že v Sarajevu. Kolesarske poti so že nekaj časa vroče turistične žemljice in tudi v Sloveniji imamo že nekaj primerov dobrih praks.

Povezava raznolikega dinarskega sveta med Slovenijo in Grčijo na dveh kolesih bo epska pot, so takoj zapisali v znanih medijskih hišah Lonely Planet in National Geographic. Tako bržkone sklepajo po vzoru pohodniške poti Via Dinarica, kjer pohodnike čaka 1930-kilometrski izziv.

Po hrvaška obala omogoča kolesarjenje vse leto. Pogled na Hvar. Foto Bojan Šekinc
Po hrvaška obala omogoča kolesarjenje vse leto. Pogled na Hvar. Foto Bojan Šekinc


Trans Dinarica je nastala pred dobrima dvema letoma s sodelovanjem treh turističnih agencij iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Pot že zdaj povezuje hribe in doline, odročne vasice, nacionalne parke in Unescovo dediščino, potencial po zahodnem Balkanu pa je še večji. »Raznolikost pokrajin, kultur, jezikov in religije v za marsikoga nepoznanem delu Evrope je velika prednost. V nekaterih državah pa lahko kolesarska pot prinese veliko turizmu zunaj glavne sezone,« pove Jan Klavora iz agencije Visit GoodPlace, ki je postavil povezavo na noge skupaj s hrvaško agencijo VMD Adventure Travel in bosansko Green Visions.

»Dolgoročni načrti so še precej večji. Izvajali jih bomo po letih in upam, da prišli do Grčije. Vsako leto se bo lahko prekolesarilo etape v vsaki od držav,« si obeta. Tako bi Trans Dinarica na koncu povezala celo devet držav, omenjenim trem bi dodali še Črno goro, Srbijo, Kosovo, Makedonijo, Albanijo in Grčijo. Brez lokalnih partnerjev to ne bo mogoče, priznava Klavora, še posebej zaradi organizacije potovanj: »Podpore, ki so je pri nas kolesarji že vajeni, je proti jugu bistveno manj.«

Kolesarjenje na Krku. Foto Matej Mah
Kolesarjenje na Krku. Foto Matej Mah


Napovedi so dobre glede na obiskanost kolesarske poti Trans Slovenija 1, ki predstavlja začetek dinarske poti. Klavora našteva, da je pot od naše severozahodne tromeje skozi Kranjsko Goro, čez Vršič, skozi Bovec, Tolmin, čez Matajur (kjer se začne dinarski svet), skozi Brda in čez Kras do Obale že pred dvema letoma obiskalo približno 2000 kolesarjev, ki so ustvarili približno 14.000 prenočitev ter porabili od 800 do 1000 evrov na kolesarja. Še več pa je kolesarjev, ki potujejo sami po nakupu gpx sledi​. Dolžina poti je 384 kilometrov, kjer se nabere za več kot 10.000 višinskih metrov.

Soška dolina je prvi del na poti Trans Dinarica. Foto Uroš Švigelj
Soška dolina je prvi del na poti Trans Dinarica. Foto Uroš Švigelj

 

Kolesarski pajki pri nas še pletejo

»Daljinske kolesarske in tudi pohodniške poti so trenutno zelo popularne. Za začetek navdušenja je zagotovo poskrbela evropsko najbolj znana MTB daljinska pot Trans Alp, ki je pred nekaj leti dobila priključka tudi iz Slovenije,« pojasni Marko Lenarčič iz gospodarsko-interesnega združenja Pohodništvo&Kolesarjenje.

Kmalu so sledile številne nadgradnje slovenskih kolesarskih pentelj. Nastali sta še Trans Slovenija 2 in 3. Kolesarska pot ob reki Dravi (Drava Bike Trail) za treking kolesarje poteka od izvira Drave v Avstriji skozi Slovenijo na Hrvaško. »Lani je bil slovenski del posodobljen, urejen, na novo označen in na novo promoviran. Obisk se povečuje iz leta v leto.«
Združenje pri nas promovira še daljinski poti Trans Karavanke za gorske kolesarje in krožno Via Bela krajina, ki je namenjena večinoma cestnim, treking kolesarjem ter kolesarjem z e-kolesi.



Lani je zaživela krožna Slovenska turnokolesarska pot, ki je s 1800 kilometri postala najdaljša kolesarska pot v Sloveniji. »Pot je v glavnem že označena in ima povečini pridobljena soglasja lastnikov oziroma upravljavcev zemljišč. Daljinska pot Parenzana med Trstom in Porečem poteka v slovenskem delu po obali in je precej oblegana, saj je vožnja mogoča vse leto.

»Na področju cestnega in treking kolesarjenja je v načrtu čimprejšnja povezava evropske daljinske kolesarske poti Eurovelo 9 od Maribora proti morju. Pripravlja se tudi projekt vzpostavitve daljinske kolesarske poti ob reki Savi. Ministrstvo za infrastrukturo projekte razvoja kolesarskih poti v Sloveniji zelo spodbuja in tudi financira ali sofinancira, prav tako pa pomaga s sredstvi pri gradnji posameznih odsekov,« dodaja Lenarčič.

Komentarji: