Ventilatorjev več kot postelj, ki so na voljo za intenzivno terapijo
V Sloveniji je trenutno 680 ventilatorjev, od tega jih je za zdravljenje bolezni covid-19 primernih 439.
Odpri galerijo
Pri nas je premalo usposobljenega kadra za delo v intenzivnih enotah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ventilatorji so bili eden najbolj ključnih medicinskih pripomočkov za obvladovanje epidemije bolezni covid-19. Ob začetku krize marca jih je bilo v bolnišnicah domnevno veliko premalo glede na naraščajoče število okužb v prvih tednih, da bi zagotovili uspešno zdravljenje. Zato so jih pristojni naročili, a nadaljnji razvoj dogodkov in novinarska razkritja so pokazali, da so bili nekateri naročeni ventilatorji neustrezni oziroma manj ustrezni.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je na novinarski konferenci pojasnil, da so zaradi interpretacij, da bi kupovali več ventilatorjev, kot je bilo potrebno, in nekaterim tako delali usluge, naročili analizo celotne slike. Ugotovili so, da je v Sloveniji trenutno 680 ventilatorjev, od tega jih je za zdravljenje bolezni covid-19 primernih 439. Od začetka krize so jih naročili 185. Koliko so zavod za blagovne rezerve in posamezne bolnišnice za to plačale, ni vedel, saj to ni bilo v pristojnosti zdravstvenega ministrstva.
Trenutna številka bistveno presega število postelj, ki so v državi na voljo za intenzivno terapijo, poleg tega bistveno presega število kadra, usposobljenega za upravljanje ventilatorjev.
Po Gantarjevih besedah je namreč trenutno težava tudi ta, da ima Slovenija na voljo le 257 postelj za intenzivno nego (te so opremljene z ventilatorji, infuznimi črpalkami, monitorjem itd.), kar je trikrat manj v primerjavi s primerljivimi državami. Zmogljivosti so hoteli povečevati s pripravo polintenzivnih postelj.
Gantar je v začetku marca na zaslišanju v DZ še kot kandidat za ministra za zdravje postregel s podatkom, da je v državi na voljo 168 ventilatorjev. Pozneje se je izkazalo, da je v državi dejansko 495 ventilatorjev, a kot je danes na novinarski konferenci poudaril Gantar, je takrat povedal število ventilatorjev, ki so primerni za obravnavo bolnikov s covidom-19, in so mu te podatke sporočili zdravstveni zavodi.
Kardiolog Marko Noč z UKC Ljubljana je pojasnil, da so marca najprej prešteli vse intenzivne postelje in naredili strategijo covid bolnišnic in intenzivnih enot, ki so sestavljene iz primerne postelje, respiratorja, monitorjev, infuzijskih črpalk in izobraženega osebja. Respirator je pomemben del in sestavil je komisijo, ki je dobila ponudbe za respiratorje, je povedal Noč. Dobili so 109 ponudb, strokovno ustreznih je bilo 13. Pojasnil je, da za zdravljenje covida niso primerni transportni ali otroški respiratorji, ampak morajo biti zelo specifični. Preostale respiratorje bi po njegovih besedah, denimo, uporabili, ko ne bi imeli ničesar drugega.
Med ustreznimi ponudbami so bili na dnu lestvice tudi ventilatorji, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet. Ti bi bili za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ustrezni ob predpostavki, da bi nabavili ogrevane cevi, je povedal Noč. Odločitev, prekinjeno pogodbo z Geneplanetom za polovico naročenih ventilatorjev, dodatnih 20 pa so jih še vrnili podjetju, so po Nočevih besedah sprejeli tudi na podlagi takratne epidemiološke slike, saj se je stanje umirjalo.
Gantar je danes priznal, da tudi njemu ni bilo na začetku jasno, od kod takšne razlike o številu ventilatorjev, a da so na ministrstvo nenehno spraševali o tem, koliko jih je primernih za bolnike s covidom-19, saj je zanj podatek, koliko je vseh ventilatorjev, irelevanten.
K sreči se ni zgodil scenarij iz Italije in se ni zgodila preobremenitev zdravstva, je nadaljeval Noč. Ko so opazili, da je najhujše že za nami, so znova analizirali potrebe po ventilatorjih. »V prvi fazi se ni vedelo, kaj bo,« je dejal.
Zmeda glede števila ventilatorjev je po Nočevih besedah nastala ravno zaradi štetja vseh različnih ventilatorjev, ki so na voljo za različne načine uporabe. Poudaril je še, da se taka zmeda sploh ne bi smela zgoditi in se ne bi, če bi obstajali ustrezni registri.
Iz UKC Ljubljana so danes sporočili, da so 13. marca letos državnemu zboru posredovali seznam, ki je zajemal vse razpoložljive ventilatorje (tudi otroške, otroške do 30 kilogramov, otroške transportne, ventilatorje z možnostjo transporta in ventilatorje za kratkotrajne ventilacije), skupna številka na ta dan je bila 243.
Številka se je nato spreminjala dnevno zaradi dobav opreme, ki so jo naročili v UKC Ljubljana in državnih blagovnih rezervah. Danes je skupno število ventilatorjev 289, od tega je za potrebe obvladovanja covida-19 po oceni stroke primernih 171 (med njimi 18 otroških).
Minister za zdravje Tomaž Gantar je na novinarski konferenci pojasnil, da so zaradi interpretacij, da bi kupovali več ventilatorjev, kot je bilo potrebno, in nekaterim tako delali usluge, naročili analizo celotne slike. Ugotovili so, da je v Sloveniji trenutno 680 ventilatorjev, od tega jih je za zdravljenje bolezni covid-19 primernih 439. Od začetka krize so jih naročili 185. Koliko so zavod za blagovne rezerve in posamezne bolnišnice za to plačale, ni vedel, saj to ni bilo v pristojnosti zdravstvenega ministrstva.
Trenutna številka bistveno presega število postelj, ki so v državi na voljo za intenzivno terapijo, poleg tega bistveno presega število kadra, usposobljenega za upravljanje ventilatorjev.
Po Gantarjevih besedah je namreč trenutno težava tudi ta, da ima Slovenija na voljo le 257 postelj za intenzivno nego (te so opremljene z ventilatorji, infuznimi črpalkami, monitorjem itd.), kar je trikrat manj v primerjavi s primerljivimi državami. Zmogljivosti so hoteli povečevati s pripravo polintenzivnih postelj.
13. marca so imeli v vseh bolnišnicah na voljo 495 vseh ventilatorjev
Gantar je v začetku marca na zaslišanju v DZ še kot kandidat za ministra za zdravje postregel s podatkom, da je v državi na voljo 168 ventilatorjev. Pozneje se je izkazalo, da je v državi dejansko 495 ventilatorjev, a kot je danes na novinarski konferenci poudaril Gantar, je takrat povedal število ventilatorjev, ki so primerni za obravnavo bolnikov s covidom-19, in so mu te podatke sporočili zdravstveni zavodi.
Na začetku epidemije pri nas ni bilo dovolj ustreznih ventilatorjev za predihavanje pacientov s covidom-19. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters
Kardiolog Marko Noč z UKC Ljubljana je pojasnil, da so marca najprej prešteli vse intenzivne postelje in naredili strategijo covid bolnišnic in intenzivnih enot, ki so sestavljene iz primerne postelje, respiratorja, monitorjev, infuzijskih črpalk in izobraženega osebja. Respirator je pomemben del in sestavil je komisijo, ki je dobila ponudbe za respiratorje, je povedal Noč. Dobili so 109 ponudb, strokovno ustreznih je bilo 13. Pojasnil je, da za zdravljenje covida niso primerni transportni ali otroški respiratorji, ampak morajo biti zelo specifični. Preostale respiratorje bi po njegovih besedah, denimo, uporabili, ko ne bi imeli ničesar drugega.
Med ustreznimi ponudbami so bili na dnu lestvice tudi ventilatorji, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet. Ti bi bili za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ustrezni ob predpostavki, da bi nabavili ogrevane cevi, je povedal Noč. Odločitev, prekinjeno pogodbo z Geneplanetom za polovico naročenih ventilatorjev, dodatnih 20 pa so jih še vrnili podjetju, so po Nočevih besedah sprejeli tudi na podlagi takratne epidemiološke slike, saj se je stanje umirjalo.
Gantar je danes priznal, da tudi njemu ni bilo na začetku jasno, od kod takšne razlike o številu ventilatorjev, a da so na ministrstvo nenehno spraševali o tem, koliko jih je primernih za bolnike s covidom-19, saj je zanj podatek, koliko je vseh ventilatorjev, irelevanten.
K sreči se ni zgodil scenarij iz Italije in se ni zgodila preobremenitev zdravstva, je nadaljeval Noč. Ko so opazili, da je najhujše že za nami, so znova analizirali potrebe po ventilatorjih. »V prvi fazi se ni vedelo, kaj bo,« je dejal.
Zmeda glede števila ventilatorjev je po Nočevih besedah nastala ravno zaradi štetja vseh različnih ventilatorjev, ki so na voljo za različne načine uporabe. Poudaril je še, da se taka zmeda sploh ne bi smela zgoditi in se ne bi, če bi obstajali ustrezni registri.
V ljubljanskem UKC jih imajo 289
Iz UKC Ljubljana so danes sporočili, da so 13. marca letos državnemu zboru posredovali seznam, ki je zajemal vse razpoložljive ventilatorje (tudi otroške, otroške do 30 kilogramov, otroške transportne, ventilatorje z možnostjo transporta in ventilatorje za kratkotrajne ventilacije), skupna številka na ta dan je bila 243.
Številka se je nato spreminjala dnevno zaradi dobav opreme, ki so jo naročili v UKC Ljubljana in državnih blagovnih rezervah. Danes je skupno število ventilatorjev 289, od tega je za potrebe obvladovanja covida-19 po oceni stroke primernih 171 (med njimi 18 otroških).
