Koncesija za plovbo po Soči je spet aktualna

Bovška občina se nagiba k temu, da bi glavno besedo za plovbo po Soči dobila domača podjetja
Fotografija: FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo

Prah po napovedani podražitvi dovolilnic za plovbo po Soči se še ni polegel, a posoške občine že pletejo nov gordijski vozel z izbiro skrbnika plovbnega območja. V Kobaridu in Tolminu so že potrdili turistični zavod Dolina Soče, Bovčani pa so naposled predlagali izbiro koncesionarja z javnim razpisom. Medtem lokalnim skupnostim še vedno grozi ustavna presoja odloka o plovbnem režimu.

Nov sveženj sprememb režima posoške občine sprejemajo povsem neusklajeno in glede na razhajanja bodo dokument težko poenotile do spomladanskega začetka nove plovne sezone. V Kobaridu so z županom Markom Matajurcem pohiteli z uvajanjem občutno dražjih dovolilnic, čemur so se uprli predvsem kajakaši s podporo nekaterih tamkajšnjih turističnih kampov, ki jim omenjeni gosti zagotavljajo lep del obiska zunaj glavne turistične sezone. Tolminci so z nekaj pripombami upoštevali predlog, obe občini pa sta potrdili zavod Doline Soče za novega skrbnika plovbnega območja. Medobčinska uprava mora namreč delo prepustiti drugemu, saj da skrbnik ne sme biti obenem še nadzornik režima.

Bovčani teh vodil niso upoštevali. Po predlogu Gospodarskega interesnega združenja raftarjev Dolina Soče je občinski svet sprejel predlog, da bi bil skrbnik območja koncesionar. Sklicujejo se na zakon o plovbi po celinskih vodah, ki določa, da je upravljanje pristanišč oziroma vstopno-izstopnih mest izbirna gospodarska javna služba. »Če se občina tako odloči, lahko za upravljanje vstopno-izstopnih mest podeli koncesijo, pri čemer se za njeno podelitev smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih javnih službah,« je pojasnil odvetnik in bovški svetnik Miha Sotlar.

FOTO: Blaž Samec
FOTO: Blaž Samec

 

Kako visoka naj bo koncesija


Na podlagi tega lahko občina sprejme koncesijski akt, s katerim se določita tudi oblika in postopek javnega razpisa, nato pa z javnim razpisom pridobi koncesionarja za upravljanje vstopno-izstopnih mest in sklene koncesijsko pogodbo. »Za takšen predlog je prezgodaj, dokler sploh ne vemo, kakšna je realna cena za koncesijo,« je povedal Marko Matajurc.

Kakršen koli dokument pa lahko ostane zgolj črka na papirju, če se bodo kajakaši organizirali in odlok poslali v ustavno presojo, s čimer so med drugim pred kratkim zagrozili ob protestnem shodu zaradi napovedanega dviga cen, ki predvideva povišanje s treh evrov na 20 za dnevno kajakaško plovbo. Sklicujejo se na to, da so reke javno dobro, zato bi moral biti dostop brezplačen.

Kajakaši so pred kratkim protestirali zaradi napovedane podražitve dnevne dovolilnice za kajakaško plovbo s treh na 20 evrov. FOTO: Žiga Koren
Kajakaši so pred kratkim protestirali zaradi napovedane podražitve dnevne dovolilnice za kajakaško plovbo s treh na 20 evrov. FOTO: Žiga Koren


Splošna raba javnega dobrega nujno brezplačna


Toda ustavna določba o javnem dobrem in njegovi splošni rabi ter posebni pravici rabe ne pomeni, da je splošna raba javnega dobrega nujno brezplačna, opozarja prof. dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete: »Če zakon določi plačilo, s tem zakonom ni ustavnopravno nič narobe – tak primer so cestnine kot plačilo za splošno rabo avtocest.«

Toda v primeru plovbe po Soči ne gre za uporabo javnega dobrega, temveč za uporabo vstopno-izstopnih mest, ki so po zakonu o plovbi po celinskih vodah izenačene s pristanišči in praviloma niso javno dobro. »Tako kot pristojbine za uporabo morskih pristanišč niso neskladne z ustavo, tudi ne vidim neustavnosti določbe tega zakona, ki pooblašča občino, da določi pristojbino za uporabo pristanišč in vstopno-izstopnih mest na celinskih vodah in to pristojbino tudi pobira.«

Komentarji: