Znaki so, da so policisti neprimerno obravnavali tujce
Policisti očitke o nezakonitem ravnanju z migranti zavračajo, nekateri tujci že vnaprej poznajo pravila in jih zlorabljajo.
Odpri galerijo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer predstavlja ugotovitve o ravnanju policistov z migranti. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je z namestniki na novinarski konferenci predstavila končno poročilo o aktivnostih in ugotovitvah varuha o ravnanju policistov na južni meji.
Varuhinja je z delom policije sicer zelo zadovoljna, na meji pa mora biti na meji v celoti skladna z zakonodajo.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je povedal, da pogrešajo bolj resno obravnavo osebnih okoliščin posameznika in da je veliko znakov, da so imeli tujci kršeno pravico za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da bi to pomenilo dodatno administrativno delo, vendar varuh meni, da to ne bi zahtevalo tako veliko dela.
Od skupne številke državljanov tretjih držav, ki so v 2018 nedovoljeno vstopili v Slovenijo (8.804 osebe), jih je 4.265 v policijskih postopkih izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Te osebe so predali pristojnim azilnim organom v nadaljnji postopek. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu dalo 2.875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Danes je v azilnem domu 317 tujcev. Ti podatki po mnenju policije potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije.
Šelih je dejal, da mora vsakemu tujcu biti omogočeno oddati prošnjo za mednarodno zaščito, odstranitev tujca brez te možnosti bi bila nezakonita. Varuh sicer iz pogovorov s policisti in tujci ne more potrditi, da je bila tujcem onemogočena obravnava v posebnem postopku. Veliko pa je znakov, da je šlo za zlorabo mehanizma mednarodne zaščite, celo do skupinskih izgonov, kar je v nasprotju z mednarodnimi predpisi in kršitev človekovih pravic. Vzroke za občuten upad prošenj po juniju lani je mogoče iskati tudi v policijskem delu, meni Šelih.
Varuh opozarja, da niti mešane kontrole slovenskih in hrvaških policistov ne odvezujejo policistov, da ustrezno identificirajo posameznike in poslušajo tudi njihove izjave, ki predstavijo osebne okoliščine tujca. Šelih je povedal, da razmišljajo o sodelovanju s hrvaškim varuhom človekovih pravic. Tudi glede navedb, da so na Hrvaškem tujce pretepali in jim odvzeli lastnino, kar so opisali tujci v pogovorih.
Na vprašanje, ali lahko varuh na podlagi ugotovitev sproži kazenski postopek, je Šelih odgovoril, da kazenski postopek že poteka, kriminalisti že preiskujejo podrobnosti.
Poleg tega bi morali biti plakati v prostorih, kjer so tujci obravnavani, in prevedeni v ustrezne jezike.
V poročilu so preverjali očitke, da policisti na meji nezakonito zavračajo migrante. Nadzora nad delom policije, ki ga predstavljajo danes, so se pri varuhu lotili po opozorilih nevladnikov in medijev, da se na meji s Hrvaško izvajajo tako imenovani pushbacki, torej nezakonito zavračanje migrantov in izganjanje nazaj na Hrvaško, ne da bi jim omogočili azilni postopek.
Po nenapovedanih obiskih policijskih postaj v Črnomlju in Metliki so namreč v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika. Ker pa tedaj očitkov o prisilnem vračanju tujcev niso mogli ne potrditi ne zanikati, so pri varuhu nadaljevali nadzor in obiske posameznih policijskih postaj. Sklepne ugotovitve so tako strnili v končnem poročilu.
V slovenski policiji, ki je je prejela poročilo varuha glede obravnave migrantov na policijskih postajah Črnomelj in Metlika, pravijo, da so pri izvedbah obiskov varuha ves čas konstruktivno sodelovali, sproti nudili vso zahtevano dokumentacijo in odgovarjali na dodatne zahteve na konkretne primere. »Obiski varuha so bili večinoma izvedeni v poletju 2018, vmesna poročila varuha pa ne navajajo, da so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti delovanja policije, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje,« pravijo na policiji.
Kot pojasnjujejo, so je policija v preteklem letu srečala z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij prek balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite. »Policija v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo varuje državno mejo in z doslednim, zakonitim in strokovnim izvajanjem postopkov z osebami, ki na nedovoljen način prečkajo državno mejo, zagotavlja visoke standarde varnosti in učinkovitega varovanja meja celotne Evropske unije. Ob tem dosledno spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi ilegalnega prehoda meje,« opozarjajo na policiji.
Na policiji ugotavljajo, da so osebe, ki nedovoljeno vstopijo v Slovenijo, vnaprej podrobno seznanjene o svojih pravicah, postopkih pristojnih organov v posameznih državah članicah, in s tem zlorabljajo institut mednarodne zaščite. »Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oziroma do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo,« še opozarjajo na policiji.
Varuhinja je z delom policije sicer zelo zadovoljna, na meji pa mora biti na meji v celoti skladna z zakonodajo.
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je povedal, da pogrešajo bolj resno obravnavo osebnih okoliščin posameznika in da je veliko znakov, da so imeli tujci kršeno pravico za mednarodno zaščito. Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da bi to pomenilo dodatno administrativno delo, vendar varuh meni, da to ne bi zahtevalo tako veliko dela.
Malo tujcev ostane
Od skupne številke državljanov tretjih držav, ki so v 2018 nedovoljeno vstopili v Slovenijo (8.804 osebe), jih je 4.265 v policijskih postopkih izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Te osebe so predali pristojnim azilnim organom v nadaljnji postopek. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu dalo 2.875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Danes je v azilnem domu 317 tujcev. Ti podatki po mnenju policije potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije.
Šelih je dejal, da mora vsakemu tujcu biti omogočeno oddati prošnjo za mednarodno zaščito, odstranitev tujca brez te možnosti bi bila nezakonita. Varuh sicer iz pogovorov s policisti in tujci ne more potrditi, da je bila tujcem onemogočena obravnava v posebnem postopku. Veliko pa je znakov, da je šlo za zlorabo mehanizma mednarodne zaščite, celo do skupinskih izgonov, kar je v nasprotju z mednarodnimi predpisi in kršitev človekovih pravic. Vzroke za občuten upad prošenj po juniju lani je mogoče iskati tudi v policijskem delu, meni Šelih.
Kazenski postopek že teče
Varuh opozarja, da niti mešane kontrole slovenskih in hrvaških policistov ne odvezujejo policistov, da ustrezno identificirajo posameznike in poslušajo tudi njihove izjave, ki predstavijo osebne okoliščine tujca. Šelih je povedal, da razmišljajo o sodelovanju s hrvaškim varuhom človekovih pravic. Tudi glede navedb, da so na Hrvaškem tujce pretepali in jim odvzeli lastnino, kar so opisali tujci v pogovorih.
Na vprašanje, ali lahko varuh na podlagi ugotovitev sproži kazenski postopek, je Šelih odgovoril, da kazenski postopek že poteka, kriminalisti že preiskujejo podrobnosti.
Poleg tega bi morali biti plakati v prostorih, kjer so tujci obravnavani, in prevedeni v ustrezne jezike.
Znaki iz pogovorov
V poročilu so preverjali očitke, da policisti na meji nezakonito zavračajo migrante. Nadzora nad delom policije, ki ga predstavljajo danes, so se pri varuhu lotili po opozorilih nevladnikov in medijev, da se na meji s Hrvaško izvajajo tako imenovani pushbacki, torej nezakonito zavračanje migrantov in izganjanje nazaj na Hrvaško, ne da bi jim omogočili azilni postopek.
Po nenapovedanih obiskih policijskih postaj v Črnomlju in Metliki so namreč v pregledanih primerih pogrešali resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika. Ker pa tedaj očitkov o prisilnem vračanju tujcev niso mogli ne potrditi ne zanikati, so pri varuhu nadaljevali nadzor in obiske posameznih policijskih postaj. Sklepne ugotovitve so tako strnili v končnem poročilu.
Policija: Spoštujemo človekove pravice
V slovenski policiji, ki je je prejela poročilo varuha glede obravnave migrantov na policijskih postajah Črnomelj in Metlika, pravijo, da so pri izvedbah obiskov varuha ves čas konstruktivno sodelovali, sproti nudili vso zahtevano dokumentacijo in odgovarjali na dodatne zahteve na konkretne primere. »Obiski varuha so bili večinoma izvedeni v poletju 2018, vmesna poročila varuha pa ne navajajo, da so bile pri tem ugotovljene nepravilnosti delovanja policije, ki bi zahtevale takojšnje ukrepanje,« pravijo na policiji.
Kot pojasnjujejo, so je policija v preteklem letu srečala z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij prek balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite. »Policija v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo varuje državno mejo in z doslednim, zakonitim in strokovnim izvajanjem postopkov z osebami, ki na nedovoljen način prečkajo državno mejo, zagotavlja visoke standarde varnosti in učinkovitega varovanja meja celotne Evropske unije. Ob tem dosledno spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi ilegalnega prehoda meje,« opozarjajo na policiji.
Na policiji ugotavljajo, da so osebe, ki nedovoljeno vstopijo v Slovenijo, vnaprej podrobno seznanjene o svojih pravicah, postopkih pristojnih organov v posameznih državah članicah, in s tem zlorabljajo institut mednarodne zaščite. »Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oziroma do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo,« še opozarjajo na policiji.
