Konec avgusta nov razpis za direktorja
Svet zavoda je podaljšal vedejevstvo Alenki Jezernik Skudnik, a največ za eno leto.
Odpri galerijo
Izpad prihodkov med epidemijo ocenjujejo na 1,4 milijona evrov.
FOTO: Tadej Regent/Delo
Slovenj Gradec – Svet zavoda splošne bolnišnice Slovenj Gradec je do imenovanja novega direktorja podaljšal vedejevstvo Alenki Jezernik Skudnik za največ eno leto. Mandat ji bo sicer potekel 22. julija.
Devetčlanski svet zavoda, ki ga vodi Simon Jevšinek, si želi, da bi bolnišnica čim prej dobila direktorja s polnimi pooblastili. Za ta namen bodo konec avgusta ponovili razpis za to delovno mesto. »Pričakujem in upam, da se bo prijavilo čim več dobrih kandidatov, ki morajo člane sveta zavoda prepričati z vizijo in razvojem bolnišnice,« je povedal Jevšinek. »Gotovo ni to mamljivo delovno mesto. Menedžer iz gospodarstva najbrž nima ambicije, da bi vodil javni zavod že zaradi plačila,« pravi Jevšinek, ki verjame, da bodo v drugem poskusu imenovali direktorja s polnimi pooblastili.
Neuspešen prvi poskus po njegovem mnenju ni slaba napoved za jesen. »V prvem postopku se pač ni izšlo. Noben kandidat ni dobil večine,« je povedal Jevšinek. Za direktorsko mesto, ki ga je zaradi žaljivih objav na twitterju na začetku aprila moral zapustiti Janez Lavre, sta se potegovala dva kandidata. Tomaž Pliberšek s Ptuja in Irena Nunčič, nekdanja direktorica zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah.
Tomaž Pliberšek, po izobrazbi doktor znanosti s področja gradbeništva, se je prijavil ne le na razpis za direktorja v Slovenj Gradcu, ampak tudi na Jesenicah. Pliberšek je bil državni sekretar na ministrstvu za zdravje v času ministra Aleša Šabedra. Tja je prišel iz občine Radenci, kjer je bil direktor občinske uprave, pred tem je vodil občinsko upravo v Naklem. Irena Nunčič je bila direktorica ZD v Šmarju pri Jelšah dva mandata. Zaznamovali so ju očitki o mobingu nad zaposlenimi. Nunčičeva se je za direktorico potegovala že v Celju.
Po informacijah strokovne direktorice slovenjgraške bolnišnice Jane Makuc trenutno nimajo pacienta, obolelega s covidom-19, niti pacienta s sumom okužbe. V bolnišnici so spet mogoči obiski, a so omejeni na eno zdravo osebo, obisk pa ne sme trajati več kot pol ure.
V času epidemije je odpadlo 770 operacij, 1500 hospitalnih zdravljenj in 19.900 ambulantnih obravnav. Izpad delovnega programa v mesecih, ko je bila razglašena epidemija, bo po oceni vodstva vplival na letošnje poslovanje. »Ocenjujemo, da izpad programa za bolnišnico predstavlja izpad prihodkov v višini 1,4 milijone evrov,« so sporočili iz uprave in dodali, da tudi s sproščanjem ukrepov in dodatnim angažmajem zaposlenih do konca leta ne bodo mogli nadomestiti zamujenega.
Pacientom spet pošiljajo vabila z datumi zdravstvenih pregledov. Vabilom so priloženi vprašalniki, povezani z boleznijo covid-19 in navodili za izpolnjevanje. »Ključno je, da pacienti izpolnijo vprašalnik dan pred pregledom ali storitvijo ter da pridejo na pregled samo v primeru, da nimajo simptomov okužbe in imajo negativno epidemiološko anamnezo. Pacienti, ki ob prihodu nimajo vabila in izpolnjenega vprašalnika, v bolnišnico ne morejo vstopiti,« opozarjajo v bolnišnici.
Devetčlanski svet zavoda, ki ga vodi Simon Jevšinek, si želi, da bi bolnišnica čim prej dobila direktorja s polnimi pooblastili. Za ta namen bodo konec avgusta ponovili razpis za to delovno mesto. »Pričakujem in upam, da se bo prijavilo čim več dobrih kandidatov, ki morajo člane sveta zavoda prepričati z vizijo in razvojem bolnišnice,« je povedal Jevšinek. »Gotovo ni to mamljivo delovno mesto. Menedžer iz gospodarstva najbrž nima ambicije, da bi vodil javni zavod že zaradi plačila,« pravi Jevšinek, ki verjame, da bodo v drugem poskusu imenovali direktorja s polnimi pooblastili.
Neuspešen prvi poskus po njegovem mnenju ni slaba napoved za jesen. »V prvem postopku se pač ni izšlo. Noben kandidat ni dobil večine,« je povedal Jevšinek. Za direktorsko mesto, ki ga je zaradi žaljivih objav na twitterju na začetku aprila moral zapustiti Janez Lavre, sta se potegovala dva kandidata. Tomaž Pliberšek s Ptuja in Irena Nunčič, nekdanja direktorica zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah.
Pliberšek ni prepričal
Tomaž Pliberšek, po izobrazbi doktor znanosti s področja gradbeništva, se je prijavil ne le na razpis za direktorja v Slovenj Gradcu, ampak tudi na Jesenicah. Pliberšek je bil državni sekretar na ministrstvu za zdravje v času ministra Aleša Šabedra. Tja je prišel iz občine Radenci, kjer je bil direktor občinske uprave, pred tem je vodil občinsko upravo v Naklem. Irena Nunčič je bila direktorica ZD v Šmarju pri Jelšah dva mandata. Zaznamovali so ju očitki o mobingu nad zaposlenimi. Nunčičeva se je za direktorico potegovala že v Celju.
Odpadlo 770 operacij
Po informacijah strokovne direktorice slovenjgraške bolnišnice Jane Makuc trenutno nimajo pacienta, obolelega s covidom-19, niti pacienta s sumom okužbe. V bolnišnici so spet mogoči obiski, a so omejeni na eno zdravo osebo, obisk pa ne sme trajati več kot pol ure.
V času epidemije je odpadlo 770 operacij, 1500 hospitalnih zdravljenj in 19.900 ambulantnih obravnav. Izpad delovnega programa v mesecih, ko je bila razglašena epidemija, bo po oceni vodstva vplival na letošnje poslovanje. »Ocenjujemo, da izpad programa za bolnišnico predstavlja izpad prihodkov v višini 1,4 milijone evrov,« so sporočili iz uprave in dodali, da tudi s sproščanjem ukrepov in dodatnim angažmajem zaposlenih do konca leta ne bodo mogli nadomestiti zamujenega.
Pacientom spet pošiljajo vabila z datumi zdravstvenih pregledov. Vabilom so priloženi vprašalniki, povezani z boleznijo covid-19 in navodili za izpolnjevanje. »Ključno je, da pacienti izpolnijo vprašalnik dan pred pregledom ali storitvijo ter da pridejo na pregled samo v primeru, da nimajo simptomov okužbe in imajo negativno epidemiološko anamnezo. Pacienti, ki ob prihodu nimajo vabila in izpolnjenega vprašalnika, v bolnišnico ne morejo vstopiti,« opozarjajo v bolnišnici.
