Konec umetnega podaljševanja študentskega statusa

Po predlogu študentske organizacije je sprememba potrebna le na drugi, ne pa tudi na tretji stopnji.

Objavljeno
31. julij 2017 18.36
Motiv z Marihuana marša - hašišarske fronte, ki se je zgodil na Kongresnem trgu. Ljubljana, Slovenija 20.aprila 2016. [parki,ležanje na travi,mladi,prosti čas,marihuana marš,hašišarska fronta,legalizacija konoplje]
Neža Mlakar
Neža Mlakar

Ljubljana – Študentska organizacija (Šos) si s predlogom zakona prizadeva urediti status študentov na drugi stopnji študija po vzoru prve stopnje. Obseg skupnih proračunskih sredstev za izvajanje rednega študija prvih dveh stopenj bi ostal nespremenjen.

Sedanja ureditev vodi v umetno podaljševanje statusa in posledično zgoščevanje zagovorov zaključnih del v septembru. V nasprotju z dodiplomskimi študenti za študente magistrskih programov in za doktorske študente po študiju ne velja enaka ureditev. S trenutkom, ko končajo vse študijske obveznosti na svojem programu, jim poteče status, čeprav se študijsko leto še ni izteklo. V Šosu želijo s predlogom zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) urediti tudi področje statusa študentov na drugi stopnji. Zakon je zdaj v drugi obravnavi in čaka na sejo matičnega delovnega telesa, ki bo predvidoma v začetku septembra.

Neenakopravni na enovitih magistrskih programih

Člani Šosa opozarjajo, da bi morale tudi za študente drugostopenjskih programov veljati enake pravice iz naslova statusa študenta, in zato menijo, da morajo imeti tudi enako določilo o trajanju statusa. Neenakost je po besedah tiskovne predstavnice Jelene Štrbac Nemec posebej izrazita za študente, ki študirajo na enovitih programih, »saj imajo ti v skupaj petletnem trajanju študija manj pravic kot študenti, ki skupaj na prvi in drugi stopnji študirajo pet let«.


Študentje na prvi stopnji študija bodo po diplomiranju obdržali pravice z naslova statusa študenta. Foto: Blaž Samec/Delo

Študentje enovitih magistrskih programov, denimo, nimajo možnosti koriščenja statusa po enem obdobju študija v nasprotju s kolegi, ki to možnost po prvi stopnji imajo. Gre za programe, ki obsegajo skupaj pet ali šest let ter se končajo z izobrazbo na drugi stopnji in ne zagotavljajo nobenega vmesnega prehoda, ki ga običajni visokošolski programi omogočajo med prvo in drugo stopnjo študija. V tem času si študentje lahko privoščijo absolventski staž, med katerim mu pripada tudi študentski status. Univerza v Ljubljani ima sedem enovitih magistrskih programov: arhitektura, farmacija, pedagoška matematika, medicina, dentalna medicina, teologija in veterinarstvo.

Zgoščevanje zagovorov zaključnih del

V Šosu omenjajo tudi ponavljajoči se trend, da največ diplomantov druge stopnje študij konča prav septembra, saj se boji izgube statusa in posledične nezaposljivosti. Ker zato tudi večina zagovorov magistrskih del poteka proti koncu študijskega leta, se to kaže v preobremenjenosti mentorjev in strokovnih služb na visokošolskih zavodih.

Članom Šosa se zdi logično, da bi predlagana ureditev iz ZUPŠ morala veljati tako za študente, ki bi študij nadaljevali na tretji stopnji, kot tudi te, ki bi ga na drugi stopnji končali. »Prvič, nemogoče je zagotovo vedeti, kdo bo študij nadaljeval in kdo ne, saj so rezultati razpisa za doktorske programe znani kasneje. Prav tako je nadaljevanje študija ena od poti po študiju, druga pot pa je zaposlitev in ta je pogosto negotova,« pojasnjuje Jelena Štrbac Nemec. Študentom tako želijo omogočiti prehodno obdobje socialne varnosti v času, ko iščejo, morda celo prvo, zaposlitev.

»Nepotrebno« podaljševanje statusa

Kljub podatkom ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da se lahko Slovenci v primerjavi z drugimi članicami EU pohvalimo z največjim številom doktoratov – kar 3,5 doktorata na 1000 prebivalcev –, se članom Šosa zdi nesmiselno na enak način urejati oziroma podaljševati status tudi za zadnjo stopnjo, saj so po njihovih besedah doktorski študentje večinoma raziskovalci oziroma že zaposleni. Študij prve in druge stopnje pa se po njihovem mnenju »de facto dojema kot celota, tudi prehod s prve na drugo stopnjo je v več kot 80 odstotkih neposreden, torej takoj po diplomi«.

Po podatkih Statističnega urada RS se na doktorske programe resda redno vpiše najmanj študentov – od vseh 2558 doktorskih študentov jih je v študijskem letu 2016/2017 redno študiralo le 588. Javnim visokošolskih zavodom se bodo na podlagi sprejete uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in sklepa o določitvi sredstev za sofinanciranje doktorskega študija za študijsko leto 2017/2018 leta 2017 razdelila sredstva v skupni višini do največ 3.300.000 evrov, navajajo na MIZŠ.


Finančne posledice

Z MIZŠ so sporočili, da število študentov oziroma njihov status ne bo imel vpliva na proračunska sredstva, s katerimi se financira redni študij prve in druge stopnje na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih, saj so ta določena že vnaprej. Za leto 2017 sredstva za financiranje študijske dejavnosti znašajo dobrih 250 milijonov evrov. »Med visokošolske zavode pa se razdelijo ob upoštevanju več kazalnikov, tudi števila študentov,« je pojasnila vodja službe za odnose z javnostjo Tina Hrastnik.

Letošnja novost, da študenti na prvi stopnji študija po diplomiranju obdržijo pravice z naslova statusa študenta, ima vpliv tudi na podaljšanje pravice do subvencioniranega bivanja, navajajo na ministrstvu. A na podatke o številu študentov, ki so še naprej koristili pravico do subvencioniranega bivanja, in oceno finančnih posledic bo treba počakati do konca študijskega leta.